16. julija 2012

Julij

Veronika Simoniti

Julij je najmočnejši med brati. Pohištvo premika kot za šalo in s pogledom tre trd fižol. Če te objame, se ti stemni pred očmi in kot uvela roža omahneš v nočno moro. Tako močen je, da premika datume in s sapo prestavlja zvezde. Odselil se je na morje in si s pestjo vsekal zaliv, izruval ciprese in odlomil skale, ki so mu delale napoto. Z betonsko barko, pogreznjeno do dna, brazda po algah in z očmi lovi hobotnice. Pred kamnito hišo ima mravljišče pod steklenim zvonom, pravi, da se s čokatimi prsti od mravelj uči šivati tišino.

O avtorju. Veronika Simoniti (1967) je začela pisati kot pravljičarka in objavljala na Radiu Slovenija. Prva kratkoprozna objava je bila zgodba “Metuljev zaliv,” ki je prejela prvo nagrado na natečaju revije Literatura. Odtlej objavlja tudi v drugih literarnih revijah in na radiu. Za posamezne zgodbe je prejela še nekaj nagrad in bila … →

Avtorjevi novejši prispevki

K svetilnikom ali Morje v literaturi, literatura na morju

Uvodnik
December

Literaturin koledar
November

Literaturin koledar

Pogovor o tekstu

Maruša pravi:

17. 7. 2012 ob 08.32

… zelo lepo …
O AVTORICI – Veronika Simoniti pravi:

19. 6. 2018 ob 09.24

[…] Julij, Literatura, 16. julij […]

Pripiši svoje mnenje

Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.

Sorodni prispevki

*

Tjaša Škorjanc

(Branje, 2 min)

Biti eno – dvoje eno – z bitji vseh prekatov, / le da bi se jih kasneje bala.
Inšpektor Castillo

Clare Azzopardi

(Branje, 13 min)

Zdaj, ko si me našla, moraš izvedet vse po vrsti.
*

Lara Gobec

(Branje, < 1 min)

Ljubica jezika sem in to sem povedala že / ničkolikokrat.