Dodaten sonet za splet
Matej Krajnc
Že dneve in tedne in leta čakam, da bi mi sporočili.
To je to. Kar koli. Vsako sporočilo bi bilo
dobrodošlo. Zato na koncu stavkov postavljam
tropičja in bedasto gledam, kar mi štejejo
v prid. Bedasto gleda, rečejo, gotovo je vodljiv.
Pokimam, z nekakšnim avtocestnim nasmehom,
pa so še bolj zadovoljni. Saj, rad ustrežem,
mir je dragocen, potem jih pa lahko izza vogla
po svoje spodjebavam. Z liturgijo, članki o
kakšnih precej specifičnih junakih, ki še
nimajo spomenika, saj ni pomembno, vse dokler
ni treba česa odposlati in plačevati znamk.
Pet kovačev na uro mi ne odtehta spanja! Smiselno
bi bilo razmisliti o teh rečeh …
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.