* * *

Vsakič moraš pesem, ki je samo
en verz, potem zvezati narahlo kot
vrv za obešanje, ko v resnici hočeš,
da te najdejo prej. Prej, preden zares
ugotoviš, da je poezija slepa veja
človeštva, morda celo literature,
mogoče celo slepa veja fuka.
Preden bo vojna, za katero
nimaš dovolj močnih živcev.
Izgovarjanje na glas je ogromno
tveganje za smisel, manjše
za pomen. Preveč analogij
iz istega sveta, celo istega
dneva. Prej, preden povežeš
premočno. Padeš kot
parlamentarna demokarcija,
ki sploh ni tako napačna
stvar v času vladajočih
referendumov. Se premočno
zavežeš jeziku. Povezan
boš stal pod dežniki
komunajzarjev in morda
bodo edini slutili, da to
še zmeraj ni politična
pesem.