Rok Plavčak

Rok Plavčak

Rok Plavčak

Rok Plavčak se je rodil v znamenju obada in ne verjame v biografije. Po uspešno opravljenem praktičnem pouku na Aristipovi akademiji, se je vadil pri učencu njegovega sošolca Antistena, skrivoma pa obiskoval zloglasno Schule des Verdachts. Ker je strasten pristaš avtodidaktizma, ima mnogo učiteljev in učiteljic, zaradi naklonjenosti razumu in jeziku pa veruje v antropocentrični univerzum. Je tudi kritični državljan nove literarne republike in idealist v vsaj enem pomenu besede. V zadnjem letu je pisal kritike, eseje oziroma teoretske članke za Airbeletrino, Časopis za kritiko znanosti, Literaturo in Razpotja. Biografija njegovega mišljenja je neprenehoma v nastajanju.​
Avtorjevi novejši prispevki

  • Romantika, nemška afera

    (Kritika, komentar, 9 min)

    Romantika. Zadeva Nemcev je tretje prevedeno delo Rüdigerja Safranskega, nemškega filozofa, ki si je sloves uglednega zgodovinarja zaslužil s poglobljenimi »biografijami mišljenja« nemških velikanov, Schopenhauerja, Schillerja, E. T. A Hoffmanna, Nietzscheja in Heideggerja.

  • Nelagodno prijateljstvo – nacionalizem in zgodovina

    (Kritika, komentar, 10 min)

    »Kaj danes zmore zgodovina?« je vprašanje, na katerega je v svojem nastopnem predavanju na prestižni izobraževalni instituciji Collège de France poskušal odgovoriti slovit francoski zgodovinar Patrick Boucheron.

  • Mračna umetnost vladanja – Machiavelli ali makiavelist?

    (Kritika, komentar, 8 min)

    Niccolò Machiavelli (1469–1527) je najslavnejši in obenem tudi najbolj kontroverzen politični mislec renesanse. Živel in ustvarjal je v samem popku italijanske renesanse, v Firencah, na vrhuncu njene zrelosti.

  • O tiraniji drugih – misliti ameriško (propagando)

    (Kritika, komentar, 12 min)

    Tanek priročnik o politični kulturi, ki ga je napisal ameriški zgodovinar Timothy Snyder.

  • Med nostalgijo in utopijo: o pomenu Condorceta danes

    (Kritika, komentar, 13 min)

    Očrt zgodovinske slike napredka človeškega duha nas, obogatene z izkušnjami poznejše preteklosti, še vedno zmore spodbuditi: če njegovo osnovno idejo nujne utopične dovršitve sveta interpretiramo kot še zmeraj aktualno možnost moralnega, kulturnega in političnega napredka človeštva, smo na pravi poti k ovedenju naše moralne dolžnosti, da si kot posamezniki in kot družba po najboljših močeh prizadevamo za pravičnejši svet. Projekt razsvetljenstva mora ostati in še vedno ostaja nedokončan.

Vsi avtorjevi prispevki

Izdelava: Pika vejica