LUD Literatura

Leonora Flis (foto: Alenka Slavinec)

Leonora Flis

Leonora Flis je samozaposlena v kulturi. Deluje kot pridružena profesorica za književnost na Univerzi v Novi Gorici in lektorica za angleški jezik na Univerzi v Ljubljani. Pri svojem delu se osredotoča na literarno teorijo, sodobno angleško in ameriško književnost, film (zlasti v odnosu do literature), grafične romane ter na literarno novinarstvo. Ukvarja se tudi s pisanjem knjižnih in filmskih recenzij in s prevajanjem tako strokovne literature kot leposlovja. Piše kratke zgodbe. Objavljene so bile v literarnih revijah (Literatura, Sodobnost) ter na Radiu Slovenija. Izdala je zbirko Upogib časa (LUD Literatura, 2015), 2022 pa je izšla zbirka zgodb Enakozvočja (Založba Miš). Leta 2011 je prejela Fulbrightovo štipendijo za raziskovalno delo na univerzi Columbia v New Yorku. Je tudi avtorica monografije Factual Fictions: Narrative Truth and the Contemporary American Documentary Novel (2010). Znanstvene članke objavlja v slovenskih in tujih revijah. Zasnovala in vodila je cikel pogovorov o Literarnem novinarstvu (Trubarjeva hiša literature) v Mestni knjižnici je vodila cikel » Ženske, ki navdihujejo in premikajo meje«, trenutno pa vodi serijo pogovorov z naslovom »Sledi preteklosti« (MKL). Vodi tudi delavnice kreativnega pisanja, potuje, kuha in jogira.

Avtorjevi novejši prispevki
  • Brez nostalgije

    Tokrat sem potovala domov.

  • Sodobna Bohemija

    Praga s svojimi (sicer obnovljenimi in ličnimi) tlakovci še vedno diha zgodovino, zlasti v ozkih, manj obljudenih ulicah starega jedra.

  • Uzreti se takšnega, kot si

    Apalaška pot je spretno spisan literariziran potopis, ki pa bi morda z nekoliko večjo mero zgoščenosti dogajanja in kompozicije še pridobil na literarni vrednosti.

  • Znamenja v tišini

    Če se je pred letom dni moja kretska pot končala z ljubeznijo, se je tokrat z njo začelo.

  • Na bregovih reke Isis 

    Po 28 letih sem drugič obiskala mesto, ki ga obdajajo in zapolnjujejo stolpiči, vrtovi, cerkve, kapele, pubi in taverne, skozenj pa umirjeno teče reka Isis. Vsak stolpič, vsaka kapela in tudi kakšen pub je največkrat v lasti enega od skupno 38 kolidžev, ki so del Univerze v Oxfordu. Zdi se mi, da se tamkajšnje življenje ne more odločiti, ali je globoko v tradiciji preteklih stoletij ali pa je popolnoma prilagojeno sodobnosti.

Vsi avtorjevi prispevki

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.