Teden

V torek

si natočil žganega v moj možganski labirint,
dokler lučaj okoli sonca ni ustavil svoda,
brez besed.
Jedki želodec si zatlačil v moje prazne prsi,
junijska ptičja gnezda.
Iz trsja so spolzele kaplje
škrlatnih tulipanov.

V sredo

si parkiral pod drevesom zlati voz.
Vsak poslednji centimeter,
prekrit z žvenketom hihitanja,
je pral slepila gozdnih zrkel,
odbijajoč tišino
edine resnice.
Ugledala sem rjavi stanovanjski blok,
iz katerega betonskih sten
valujejo vzdihljaji.

Sobota,

ovita v temen šal. Večer seka drva za pijano ognjišče.
Trohneča telesa v klobčiču brezbrižja
merijo vatle ur na vremenski hišici
nečastnega minevanja.
Ne iščem te.

Nedelja

Kontemplacija upa prešine nebo sesedenega popoldneva.
Obdaja nas sinja črnina,
medtem ko tečemo proti izhodu.