Mesec ugodnosti

Slačiš

bodečo žico z mojega telesa, zapakiram jo v kovček
in potisnem globoko pod posteljo,
pozicioniram se poleg, novo pregrinjalo se poda
tvojim ustnicam silhuete žerjava v letu.
Sem zvezda globoko na morskem dnu,
z iglo jezika jo pripenjaš
na škrlatni svod.
Vabljiva razprodaja upanj,
pod pogorelimi blazinami ležijo
njih kupčki pepela.

**

Na tisoče
predmetov potrebujemo,
da jih nalagamo v plasteh, zvijamo
v ogromne potice, iz katerih kaplja
preobloženost neminljivosti nekdanjih teles.
Pretvorjenih agregatnih stanj se ne reciklira,
ker nimajo več duš.

**

V zapleteni vzorec misli
bom oblekla okroglino zemlje,
da je ne bo zeblo.
Kako preprosto.