Mladi slovenski pesniki
Nejc Rožman Ivančič
Mladi slovenski pesniki se morajo držati resno,
nujno potrebujejo čegevarovsko brado
in črne rejbanke brez dioptrije.
Svoje pesmi morajo brati počasi, razvlečeno
in njihovi verzi morajo biti ginsbergovsko dolgi
kot v pesmi, ki jo pravkar pišem.
Mladi slovenski pesniki morajo sedeti na odru
z razkuštranimi lasmi in v dizajnerskem puloverju za 200 €
in pred njimi mora biti očarana množica študentov
s pivom v rokah, ki se morajo benevolentno smejati
nastopaškemu oksimoronskemu duhovičenju.
(Aja, in obvezno morajo kaditi.)
Mladi slovenski pesniki morajo objavljati svoje pesmi na spletu,
da jih lahko hipsterji prebirajo na svojih iPhonih,
in ustanoviti 197. slovensko literarno revijo
in jo urejati skupaj s sošolci s komparativistike.
Mladi slovenski pesniki morajo pisati puste in hladne verze
brez metafor in njihov jezik mora biti intelektualno neposreden,
vsakdanji in urbano vulgarno začinjen, da ne zveni poetično.
Mladi slovenski pesniki imajo Kosovela, Zupana in Šalamuna
za duhovne očete, prešpikane z bitniki in metafikcijo.
Raje imajo vonj mokrega asfalta kot pokošene trave.
Biti morajo družbeno kritični z nonšalantno
vehementnostjo navidezne brezbrižnosti
in nikakor ne smejo imeti vozniškega izpita.
Mlade slovenske pesnice pečejo mafine,
obožujejo Simone de Beauvoir in Angelino Jolie
in v Moleskinovih beležnicah imajo zapisane
pomembne intelektualne reference,
s katerimi rajcajo književne kritike.
Mladi slovenski pesniki so doma z Lublane,
če pa so provincialci, po študiju ostanejo v Ljubljani,
da lahko hodijo v Kinodvor in na Metelkovo
v prekratkih oprijetih hlačah in v stajliš mokasinih.
Jaz sem mlad slovenski pesnik,
grenko ljubim Manco in sladko Katjo Perat
in z njima bi z veseljem ustanavljal
slovenske literarne revije.
Pogovor o tekstu
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.
Glede na lastni opis avtorja te pesmi, tudi sam očitno več kot uspešno uteleša domnevno podobo mladega slovenskega pesnika.
Dolgčas.
Ojej.
Za vsak sovražen komentar proti Peratovi očitno izpod kija rešijo majhnega tjulna.
Res, kako čudno: vsi dobro vejo, kako ne smeš pisat, dobrih pesmi pa od nikoder.
Daj odnesi svoje osebne frustracije v dnevnik. In nam raje pokaži, kako se napiše genialno pesem.
Mladi slovenski vizualni umetniki
Pravijo, da so kuratorji novi umetniki-avtorji.
Pravijo, da eksploatirajo umetniška dela (in umetnike) za ilustracijo lastnih idej.
Torej so konceptualni umetniki.
Vsak, ki dela teorijo umetnosti, bi si moral priznati, da dela umetnost.
Umetniško delo ima lastno teorijo umetnosti.
Je konkretna aktualizacija umetnosti.
Kakorkoli.
Mi, mladi vizualni umetniki, teoretiki umetnosti ali tisti, ki smo pobegnili v teorijo in/ali kritiko umetnosti (zdaj pa se postopoma vračamo?), rojeni v 80-tih, mi mladi, baje iz bivšega vzhoda, bi naj bili potomci svojih lokalnih “umetniških mater in učetov”.
Oni so se baje trudili in se še trudijo zgodoviniti in reflektirati specifičnost lastne situacijo. Tisto iz 80-tih v 90-tih (in še kar zdaj). Tudi za nas. In zelo za njih, ker so imeli potrebo, da premislijo, ko je kao izginila, kje so zdaj oni, ki bi naj izginili zraven. Neprestano nas prepričujejo, da bi naj bila (tudi) naša.
Kakorkoli.
Oni so namreč imeli (ne)srečo, da jim je meje definiral “represivni totalitarni državni aparat”.
Nas nič takega ne povoha (podobno ugotavlja Tibor v eni kolumni).
Ne vemo, komu govorimo, kaj govorimo in kje se nahajamo, ko govorimo.
(Če sem bolj natančna: ne govorimo, ampak delamo t.i. umetniške geste s poljubnimi mediji in orodji.)
Smo vozlišča/lokacije nekega govora (sploh zato, ker zelo radi so-delujemo in beremo skupaj).
Oni so nam vendarle nekaj zapustili.
Strategije parazitiranja, gradenj avtonomnih vrednostnih/umetniških sistemov, totalne instalacije in podobno.
Zato smo mi (lastni) umetniki, teoretiki in kuratorji.
Delavci, menedžerji in investitorji.
Mi pa se dobivamo v kleti Moderne galerije in Rogu (običajno ob sredah).
Včasih se nam pridruži Barši iz Akademije.
Zadnjih par dni si pošiljamo mejle z linki v zvezi z mlado (ljubljansko) pesniško sceno.
To je zdaj relacijska umetnina, ne pesem.
Da ne bo pomote.
Ne, resno?
Lp,
Munja
povzetek te pesmi
https://www.youtube.com/watch?v=3GCbVdCI29g#t=6m54s
No, pač treba je prznt, da se je ene 80 odstotkov slo. ms umetnikom, kritičnim novinarjem itd. rojenim od leta 75 domet kulturne kritike ustavil pri apologiji urbanega, celotna kritična koncepcija pa na razmerje med urbanim in kmečkim, to je dost slabo. Tko da jst čist spontano navijam za tega tipa z vilami, če že morm. In mislim, da je to napredna pozicija in da nas v kratkem čaka naval kmečkega leposlovja.
Drgač pa še to, en zgori je govoru o manku totalitarnega represivnega državnega aparata … Ni blema, eni delamo na njem. Predlagam, da se že zdej v izhodišču ozgodovinite okol njega. Sam pol ne vem, kva si bo vsa ta razvajena mularija iz nevrotičnih nuklearnih okolij v svoji nostalgiji po nostalgiji oz. totalni želji po manku mislila. Včas mam filing, da v vsej tej urbanosti, vsej tej naivni seksualizaciji, ki ni nč manj naivna kot impresije starih mamic in vsej tej estetizaciji živim nekje v letu ’63. Drugo so pa neke viktorijanske lepe duše, neke ogromne moralne avtoritete, k so kao neki cinične, pa se probajo bit duhovite ali pa tud ne, to, kar smo že dost skritiziral, pustmo jih zdej mal dihat.
U glavnem, fural bi safr, če ne bi vzpostavljal represivnega totalitarnega državnega aparata.
Drgač, ne znam pisat genialnih pesmi, priznam, lohka pa priporočam kej v branje, lohka se vsaj probamo učit.
P.S. Kdo je Laura Palmer?
Odrešujem te sin moj
http://lmgtfy.com/?q=laura+palmer
Who the fuck is Munja?
Hvala, sam sem mislu na fejsbuku, kdo je lik Laura Palmer, gre po vsej verjetnosti za slovenskega vizualnega umetnika, ki bi lohka bil tudi avtor zgornje relacijske umetnine, mal kreativnosti pr interpretaciji nenavadnih vprašanj, prosm.
Človek hoče sam agitirat in delovat kot prijazna politična žival na tem fejsu, potem pa ga doda Laura Palmer in pade pod pogled te strahotne subtilne umetniške pošasti, ki verjetno opazuje vsak njegov gib in pomni vsako njegovo floskulo, pol pa verjetno to deli po mailih. Sem mislu, da bi tle lohka izvedu. Če ne, pa nč.
Še mau muske:
https://www.youtube.com/watch?v=Kfq7wHJu21c
“I’m 17.. and Faith No More is by FAR the best band to come out of the 80s and 90s. Their lyrics are so creative and deep, their style is so catchy and really digs into your soul, and their message is always so cryptic.”
Fak, ti mulci se obnašajo kot da so nobelovo iz fizke dobil.
Bourriaud –> Bishop
A nisi pomislil/a, da je mogoče v tej pesmi tudi kaj cinizma?Literature se pač ne bere kot navodilo za sestavo ikeine omarice. Ali pač,to menda počnejo tipi kot ti