25. oktobra 2013

Kraški pejsaž

Aljaž Koprivnikar

Ključne besede:

pesem

Zgoraj nad nama oblaki.
Smisla prazne bele pare.
Kaj nama skrivajo?

Zgoraj nad nama neslišen vihar.
Kot košček papirja se vrtinčiva po zraku.
Koliko časa torej preostane?

Veter naju podi skozi polja parnih grmad.
Med nama in svetom prerezane žile.
Zadnji jesenski list pada med naju.

Na mojem obrazu svitanje, na tvojem licu jutranja zarja.
Nekdo drug izbriše mene, spet tretji tebe.
Na koncu veter zabriše oblake.

O avtorju. Aljaž Koprivnikar, pesnik in literarni kritik, je bil rojen neke pozne aprilske noči v Ljubljani. Redno sodeluje z različnimi slovenskimi in mednarodnimi spletnimi portali ter literarnimi revijami. Pesniški prvenec, Ανατομία (Anatomija) je leta 2019 izdal pri grški založbi Vakxikon, sicer pa so njegove pesmi objavljene v različnih literarnih revijah in … →

Avtorjevi novejši prispevki

Starost – zgolj problematika Drugega?

Kritika, komentar
Usodna prepletenost zgodovine in intime

Kritika, komentar
Ženska, moški in voajer(ka)

Kritika, komentar

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.

Sorodni prispevki

znanec kit se razburja

Rok Gominšek

(Branje, < 1 min)

kot vsak čemernež se kit / nekajkrat na leto razvedri / in za nas žitarje priredi koncert
Plavanje v morju z majhnimi ribami, ki te grizljajo v stopala

Primož Čučnik

(Branje, 1 min)

strdek na trnku / se je zataknil v pesem / a pesem ni hotela reči tega
Slika, sol, megla, kamen

Tamara Kovačević

(Branje, 1 min)

objektiv telefona išče senco hoče sceno / move farther away from subject