Tisto vmes
Alja Adam
Za S.
Lepo našminkan moški,
ki ni moški in tudi ni ženska,
ima predstavitev svojega referata
zjutraj ob osmih, ko je
po srednjeevropski uri šele sedem
in se pretegujem v postelji kot mačka.
Ti praviš, da si sova,
ko se ponoči spreletavaš
po nepoznanih ulicah in premlevaš,
zakaj nas tisto vmesno,
česar ne moremo določiti,
tako zelo moti.
Naši možgani so omejeni,
nerazgibani mehanizmi,
so kot avtomati s kavo,
ki mogoče strežejo le še čaj.
Zato potrebujem to jutro,
ko neslišno skočim iz postelje
ter globoko vdihnem
tvojo drugačnost,
ko izmijem grenko usedlino
iz drobovja kavne skodelice
in nama pripravim zajtrk:
med tabo in mano se nahaja še en prostor,
boči se kot gladina marmelade, kot lepljive ustnice,
in grozi, da bo najini žlički pogoltnil
na svoje dno.
Pogovor o tekstu
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.
Enkratno, ljubko, ekstencialno zaobljeno!