Slutnja nove dobe

Zdenko Kodrič, Nebesa Cadillac. Maribor: Pivec, 2014.

Nina Sivec

Zdenko Kodrič je pisatelj, ki snov za svoje pisanje pogosto zajema iz bazena intrigantnih resničnih zgodb, ki jih pregnete v fikcijo. Tako se je na primer v svojem proznem prvencu lotil zgodbe resničnega Štajerskega kriminalca Franca Rihtariča, kasneje prekmurskega slikarja Ludvika Vrečiča, ustrašil pa se ni niti znamenitega Pohorskega bataljona. V istem bazenu je zajemal tudi tokrat.

»Skrivnostna osebnost«, katere »življenje je še danes v mnogih pogledih velika uganka« (kot lahko preberemo v spremni besedi Jana Ciglenečkega), teozofinja, zdravilka, medialna pisateljica, začetnica spiritizma v našem prostoru, avtorica ezoteričnih knjig; vse to je resnična zgodovinska oseba, baronica Adelma von Vay (1840–1925). V njeni zgodbi, odeti v nemalo plasti skrivnostnosti in mistike, izhajajoči tako iz narave njenega dela kot tudi iz pomanjkljivih dokumentarnih zapisov o njenem življenju, je Zdenko Kodrič upravičeno prepoznal hvaležen material za oblikovanje glavne junakinje svojega novega romana Nebesa Cadillac.

Skozi roman tako spremljamo zgode in prigode iz druge polovice življenja baronice Adelme in njenih bližnjih, pri čemer se pisatelj v groben naslanja na preverljiva dejstva iz življenja te enigmatične osebe in realnosti takratnega prostora in časa; ruralni milje Slovenskih Konjic in okolice ter Malega Lošinja v zadnjih izdihljajih monarhije in kasneje prihoda nove ureditve sveta. Preverljiva dejstva so v večini neopazno vtkana v fiktivno pripoved o vsakdanjostih življenja na Baronvaju in okolici, kar prispeva k avtentičnosti in prepričljivosti. Vseeno pa se v romanu najdejo mesta, kjer je dokumentaren izvor zapisanega bolj opazen: gre za dele besedila, kjer se pisatelj osredotoča na razlago baroničine filozofije. Ti odlomki s spremembo ritma, ki je posledica bolj osredotočenega in podatkovno zajetnejšega pisanja, nehote opozarjajo na svoj faktični izvor (povzetke iz dejanskega dela resnične baronice Duh, sila, snov).

Avtor se ne odloči, da bo pojasnil naravo svojega romana denimo v predgovoru, kjer bi razodel, na kakšni podlagi je delo nastalo, ampak izbere inovativnejši in hkrati subtilnejši pristop, saj funkcijo opozarjanja bralca na literarni konstrukt prevzamejo občasne opombe pod črto, ki spremljajo roman od začetka do konca. V njih avtor, pogosto s humorjem in cinizmom, komentira romaneskno dogajanje in s pogostim »jaz, Zdenko Kodrič« opozarja na zunajliterarno realnost in pisateljevo prezenco: da gre torej za literarno delo izpod peresa avtorja in ne za faktografsko biografijo.

Kot sem že omenila, je v romanu skozi življenje Adelme prikazana širša slika časa in prostora, v katerem je delovala. Pisatelj s pomočjo prvoosebnih perspektiv predstavi razmišljanja več različnih oseb iz različnih stanov. Tako se pred bralci zvrstijo misli same baronice in njenega moža kot tudi razmišljanja preračunljivega kmeta, vaškega gostilničarja in vojaka na fronti. Pri tem je večina likov kljub kratkim izsekom predstavljena dovolj plastično, zanimivo pa je, da je prav lik Adelmine sestrične, ki ji Kodrič nameni dovolj prostora, tisti, ki trpi za izrazito enodimenzionalnostjo. Gre namreč za ultimativno negativko, ki se je ne bi sramoval niti sam Disney: preračunljiva zapeljivka, nečimrna spletkarka, hladnokrvna maščevalka in, seveda, ločenka, ženska brez moškega.

Nebesa Cadillac so roman, ki se s pomočjo različnih prvoosebnih pripovedovalcev in vseskozi prisotno slutnjo po spremembah (v tem oziru je najočitnejši simbol avtomobila kot znanilca nove, tehnološke dobe) trudi ujeti duha nekega specifičnega časa in prostora. Čeprav je pripoved mestoma preveč razdrobljena in nekateri liki trpijo za enoplastnostjo, je treba avtorju priznati, da se je njegov občutek za iskanje literarno privlačnih resničnih življenjskih zgodb ponovno izkazal za odličnega.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • To ni Zoran Pevec

    Aljaž Krivec

    Če je kaj verjeti avtorjevi antologiji Petdeset izbranih pesmi (ta je bila izdana, ko je prejel nagrado Velenjica – časa nesmrtnosti), imamo opravka s pesniško zbirko, ki … →

  • »Varovalo se še vedno ni do konca izvleklo.«

    Aljaž Krivec

    Zdi se, da naslov pričujočega teksta še najbolje prikaže premik v pesnjenju Danice Križanič Müller, ki se je zgodil med zbirkama Odprta praznina (Založba Pivec, 2009) … →

Izdelava: Pika vejica