Metoda počitka in sprostitve, čeprav dosežena na zelo samodestruktiven način, je torej delovala.

Če je kaj verjeti avtorjevi antologiji Petdeset izbranih pesmi (ta je bila izdana, ko je prejel nagrado Velenjica – časa nesmrtnosti), imamo opravka s pesniško zbirko, ki je v neki/rokopisni obliki obstajala že (vsaj) leta 2009. V resnici se ta ugotovitev sklada tudi z razvojem Pevčevega pesniškega jezika. Zbirka Moški v sobi (2004) je še posegala po »realnem«, celo vsakodnevnem, ki se mu je zbirka V vsaki točki (2006) počasi odrekala, dokončno pa sta s tovrstnim imaginarijem zaključili zbirki To ni Michael Foucault (2009/2014) in Hasidski pevec (2011).Preberi

Zdi se, da naslov pričujočega teksta še najbolje prikaže premik v pesnjenju Danice Križanič Müller, ki se je zgodil med zbirkama Odprta praznina (Založba Pivec, 2009) in najnovejšo pesniško zbirko. V spremni besedi k prejšnji zbirki Barbara Korun ugotavlja, da so v pesmi Življenje se niža »zajeti novi toni v poeziji Danice Križanič Müller, spoznanje minevanja življenja, staranja po življenjskem zenitu, ko se zavemo, da gre ›z nami‹ samo še ›navzdol‹, v počasno zamiranje in odmiranje.«Preberi

Zdenko Kodrič je pisatelj, ki snov za svoje pisanje pogosto zajema iz bazena intrigantnih resničnih zgodb, ki jih pregnete v fikcijo. Tako se je na primer v svojem proznem prvencu lotil zgodbe resničnega Štajerskega kriminalca Franca Rihtariča, kasneje prekmurskega slikarja Ludvika Vrečiča, ustrašil pa se ni niti znamenitega Pohorskega bataljona. V istem bazenu je zajemal tudi tokrat.Preberi