Monika Maron: Animal triste

Monika Maron, Animal triste. Prevedel Jaša Drnovšek. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2016.

Veronika Šoster

Roman priznane nemške avtorice Monike Maron Animal triste je, na kratko, študija ljubezni. Protagonistka se skozi strani spominja svojega življenja, a čas posveti samo ljubezenskim dogodkom, ki so jo osebno zaznamovali. Zgovorno je dejstvo, da gre za izjemno nezanesljivo pripovedovalko, saj ne ve natančno, koliko je stara, pozablja tudi ostale stvarne podatke. Edino, kar jo zanima, česar ni pozabila, je Franz – njena velika, usodna ljubezen, katere brezčasnost ne potrebuje datumov in dejstev. Sama se prelevi v ljubezen do njega: »V vseh teh letih si nisem želela ničesar drugega, kot da sedim tukaj v svojem stanovanju in ljubim Franza.« Skozi zgodbo se vzpostavi tudi razmerje med veliko (Berlinski zid, Rimljani, okostja dinozavrov) in malo zgodovino (kraja psa, zasledovanje avta, ljubljenje), vendar se obrne – vsak še tako neznaten dogodek je v resnici velik, če je le bil storjen ali doživet v imenu ljubezni. Čeprav se v romanu zgodi veliko stvari, so potisnjene v ozadje, kakor da bi bile povedane pridušeno, med odejami in prepletenih nog. Pripovedovalka se namreč nezavedno poistoveti z Orfejem, kakor ga vidi Franz, ki pravi, »da se je Orfej namero ozrl, ker Evridike v resnici ni hotel rešiti; ni je hotel ljubiti, temveč opevati svojo nesmrtno ljubezen do nje.« Animal triste tako družbene okoliščine premalo izkoristi, obenem pa mu zaradi streznjene in odmaknjene pripovedovalke umanjka bolj strastna, divja in iskrena dimenzija, da bi ob »dejstvih« pričarala tudi občutke.

O avtorju. Veronika Šoster, rojena leta 1992 v Trbovljah, obiskovala I. gimnazijo v Celju. Leta 2014 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz primerjalne književnosti in bohemistike, leta 2017 je magistrirala na temo slovaške ženske poezije zadnjih desetletij, trenutno je doktorska študentka literarnih ved. Literarne kritike objavlja v nekaterih večjih slovenskih medijih, kot so Literatura, radio ARS, Mentor, Airbeletrina, … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Svet je literatura, literatura je svet

    Silvija Žnidar

    Brez dvoma lahko trdimo, da je bil Doctorow vešč v spajanju zgodovinskih faktov in fikcije, pri čemer je ustvaril izjemno živ in razgiban konglomerat naracije, ki se bralcu morda bolj približa, oziroma mu sporoči več (in skoz različne prizme) o nekem obdobju ali dogodku kot zgodovinopisje samo.

  • Koga je zadušila ektoplazma?

    Veronika Šoster

    Poljsko pisateljico Joanno Bator (1968) pri nas že poznamo po romanu Peščena gora (Goga, 2017), ki je bil v domovini nominiran za več nagrad, leto kasneje pa smo dobili še prevod romana Temno, skoraj noč, ki je prejel nagrado Nike, najpomembnejšo poljsko literarno nagrado.

  • Metafizika koz in Balkana

    Muanis Sinanović

    Čas koz je kljub svoji kratkosti in preprostosti pomembno delo za vse, ki jih zanima neumljivost, pretresljivost in tragičnost Balkana in če sodimo po njem, lahko le upamo, da bo v slovenščino prevedenih še več del balkanske sage.

Izdelava: Pika vejica