Bojan Bizjak: Bela vrata

Založba VED, Maribor 2016

Matej Krajnc

»Nisem bil ravno discipliniran učenec. Veliko sem ugovarjal, privoščil sem si nedovoljene izhode izven obzidja. Začel sem tihotapiti tobak v zavod, nagajal sem in organiziral sem majhno skupino dečkov, ki je prevzela oblast v nadstropju.« Tako protagonist šestindvajsete Bizjakove knjige (avtor poleg romanov, kot je pričujoče delo, piše tudi pesmi in kratke zgodbe), svojstvenega Bildungsromana, začne opisovati svoja mlada leta v Zavodu za slepo in slabovidno mladino. Težka dediščina otroštva in zgodnje mladosti v zavodu ga je iz upornika spremenila v nevrotika, a preživel je. V osemdesetih letih 20. stoletja se je lotil študija agronomije, potem pa si je našel dekle in se prepisal na Filozofsko fakulteto. Dogaja se mu precej in v romanu srečamo številne aktualne teme, od partizanstva do disfunkcionalnih družin. Hudič vedno stoji na obeh nogah, prisluškuje in vrta, z eno nogo je v Ljubljani, drugo na Štajerskem, ena pritiska gumbe, druga pa pripoveduje. Vneto pripoveduje … in ugotavlja, da »lepo zgubljenstvo« morda ni tako zelo lepo in da je morda včasih celo preveč zgubljeno.

O avtorju. Matej Krajnc (1975), komparativist, pisec, kantavtor. Poleg svojih avtorskih zadev piše tudi literarne in glasbene recenzije, prevaja čudne in manj čudne pesnike in brenkače, ukvarja se z verzološkimi zadevami, zgodovino popularne glasbe, zgodovino satire, skuša pa nekako spravljati v red tudi lastno zgodovino, kar mu uspeva bolj ali manj dobro, … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Igor Marojević – Mamina roka

    Pavla Hvalič

    Kočljivost tematike se staplja s sproščenim jezikom ali − kot se glasi v romanu velikokrat uporabljena besedna zveza – roka roki. Torej: to drži kot pribito.

  • Edo Torkar – Podaljšano poletje

    Zarja Vršič

    »En stavek napišeš, tri pa obdržiš zase,« je Torkarjev recept za pisanje v eni od njegovih zgodb iz zbirke Podaljšano poletje.

  • Mathias Enard – Alkohol in nostalgija

    Ana Geršak

    Med alkoholom in nostalgijo manjka nezanemarljiva omemba drog, ampak roman bi v tem primeru že zadobil preveč bitniško rock&roll komponento, ki se pač ne sklada z romantično bécaudovsko predstavo o Rusiji in njenih Natalijah.