Polonca Kovač in Jelka Godec Schmidt: Gorski vrt, za vse odprt

Sidarta

Gaja Kos

Se spomnite Zelišč male čarovnice? Pomaga, če namignem, da omenjena čarovnica sliši na ime Lenčka in naokoli leta na zobni ščetki? Česar hočem povedati, je, da gredo Polonca Kovač in rožice od nekdaj skupaj, le da so tokrat zdravilne rastline zamenjale gorske. Tudi v tokratnih zgodbah sicer nastopajo različna pravljična bitja (bukov palček, škrat Hudiman, povodni mož Munec, cvetna deklica Cvetka, škratek Jakob in naša stara znanka Lenčka), a njihovo jedro je vsaj toliko kot pravljično tudi poučno. Iz pogovorov med rastlinami in njihovimi živalskimi sosedi bo bralec izvedel mariskaj o njihovih lastnostih, navadah, imenih in podobnem, za čisto pravi poučni dodatek pa ob vsaki zgodbi poskrbijo natančne ilustracije rastlin, ki jih je prispeval prof. Vlado Ravnik (iz neznanega razloga umanjkajo le pri zgodbi Na vrhu) in spremljajoči opisi; kot se za takšno knjigo spodobi, je tudi strokovno pregledana. Zgodbe predstavljajo zaokroženo celoto – sledijo letnim časom, od zime do zime, hkrati pa napredujejo v višinskih metrih, kar pomeni, da se vzpenjajo od gostoljubnega vznožja gora, kjer je rastlinstva v izobilju, do neizprosnih gorskih vrhov, kjer se uspe usidrati le najbolj trpežnim. Zgodbe o rastlinah so, roko na srce, pogosto precej dolgočasne, a nikakor, če se jih loti Polonca Kovač. Njena besedila so duhovita, tu in tam celo prav napeta, vsaka rožica (in seveda tudi vsi ostali junaki) ima svoj izrazit značaj, nekateri junaki imajo govorne posebnosti itd. Predvsem pa iz zgodb vejeta živahnost, pritrjevanje življenju in prijateljskemu sobivanju ter prepričanje, da velja po svetu hoditi odprtih oči. To nazorno prikazujejo tudi ilustracije Jelke Godec Schmidt – če jim namenimo le bežen pogled, sploh ne bomo opazili, koliko živega je na njih; če pogledamo natančno, pa bomo opazili, da je ilustratorka tudi rožam in drugim rastlinam skrbno vdahnila živo podobo. Gorski vrt za vse odprt ni samo knjiga za branje doma, pač pa tudi knjiga za v nahrbtnik – z njo bodo izleti v gorski svet poučni in še bolj razgibani.     

O avtorju. Živi v Ljubljani, kjer bere, piše kritike in še kaj, urednikuje in tu in tam kaj prevede. Rada ima mladinsko književnost. Mumini so zakon! Kadar ne počne nič od prej omenjenega, športa ali odfrči na kak drug konec sveta, včasih zato, da športa tam. Poleti svojo pisarno (beri: laptop, telefon … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • O dobrih in slabih knjigah

    Tina Bilban

    Knjige bi se morale deliti samo na dobre in slabe. Dobra literatura je tista, ki ne pristaja na klišeje in odpira pogovor o temeljnih temah našega sveta, ki jih je včasih sicer bolj udobno puščati netematizirane.

  • Se srečajo detektiv, čarovnik, tabornik in nasilna najstnica …

    Gaja Kos

    Če je torej teorija še nekoliko nepopolna, pa je praksa izdajanja domačih in prevajanja tujih žanrskih del bogata in zanimiva. Torej veselo – in brez predsodkov – na branje!

  • Pravica do dobrih knjig

    Gaja Kos

    Kot običajno, je nekoliko zagonetno tudi vprašanje, komu je antologija namenjena – otrokom ali njihovim staršem? Obojim, seveda. Upoštevajoč pesmi same predvsem otrokom, ampak tudi odrasle so (i)zbrani verzi zmožni lopniti po glavi, jim nastaviti zrcalo ali ponuditi razgled, jih vznemiriti, razveseliti ali užalostiti.