Maria Paar in Jure Engelsberger: Tonja iz Hudega brega

Prevod Darko Čuden, Mladinska knjiga

Gaja Kos

Pravijo ji hudobregarska vrtavka in ni dvoma, da se je vrgla po tetah. Kmalu bo imela okroglo obletnico, kar pomeni deseti rojstni dan. Prisega na brzino pa korajžo. Testiranje sank obrodi sadove, in to ravno ob pravem času, smučarski salto pa je še vedno samo na pol. Njen najboljši prijatelj je stari Gunnvald, njen domači ljubljenček pa galeb Gal. Rada poje in nima zadržkov do kričanja (za razliko od šefa zdraviliškega kampa). Najljubša hrana – losji cmočki. Enkrat je špricala šolo. Če bi imela sestrico, bi jo med drugim naučila pobalinstva. Najboljša rojstnodnevna darila, kar jih je kdajkoli dobila? Koza z dvema kozličkoma, harmonika in ena prav posebna telefonska številka. Vse našteto paše k Tonji, drzni, družabni, gobčni in iznajdljivi deklici, ki zna uživati v naravi Hudega brega in zajemati življenje z veliko žlico. Mlada norveška pisateljica Maria Parr je napisala zabavno zgodbo o Tonjinem vsakdanu, hkrati pa vanjo vključila tudi bolj zahtevna vprašanja in dileme ter tako pokazala, da je življenje pač enkrat veselo in drugič žalostno, včasih celo oboje hkrati, enkrat preprosto kot pasulj in drugič zapleteno kot kemijske formule. Avtorica občuteno popiše prijateljski odnos med Tonjo in starejšim možakarjem, ki znata drug drugega potolažiti, razveseliti ali spodbuditi, kakor pač ustreza dogodkom in razpoloženju, pojasni kompliciran odnos med Gunnvaldom in njegovo hčerko, ki je bila za Tonjo do nedavnega skrivnost, prav tako pa omeni tudi dolge službene odsotnosti Tonjine mamice, med katerimi se morata dekletce in njen očka znajti čisto sama. Nagrajevan roman Tonja iz Hudega brega pripoveduje kislo-sladko, akcijsko-premišljujočo, skratka ravno prav uravnoteženo, predvsem pa srčno zgodbo junakinje, ki se bo bralcem gotovo nemudoma priljubila; upala bi si trditi, da enakovredno puncam in fantom. Za dodatno privlačnost slovenske izdaje je z imenitnimi, dinamičnimi črno-belimi ilustracijami poskrbel Jure Engelsberger.

O avtorju. Živi v Ljubljani, kjer bere, piše kritike in še kaj, urednikuje in tu in tam kaj prevede. Rada ima mladinsko književnost. Mumini so zakon! Kadar ne počne nič od prej omenjenega, športa ali odfrči na kak drug konec sveta, včasih zato, da športa tam. Poleti svojo pisarno (beri: laptop, telefon … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu
  • Manica Perdan Ocepek pravi:

    Mi smo se včasih pogovarjali, da gremo na breg ali dol, z brega,
    ne vem pa, kako se pride iz brega?! Prosim, posredujte prevajalcem!

  • Aljaž Krivec pravi:

    Najbrž zato ker gre v primeru “Hudega brega” za kraj in ne … ehm, posledico orogeneze? 🙂

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • O dobrih in slabih knjigah

    Tina Bilban

    Knjige bi se morale deliti samo na dobre in slabe. Dobra literatura je tista, ki ne pristaja na klišeje in odpira pogovor o temeljnih temah našega sveta, ki jih je včasih sicer bolj udobno puščati netematizirane.

  • Se srečajo detektiv, čarovnik, tabornik in nasilna najstnica …

    Gaja Kos

    Če je torej teorija še nekoliko nepopolna, pa je praksa izdajanja domačih in prevajanja tujih žanrskih del bogata in zanimiva. Torej veselo – in brez predsodkov – na branje!

  • Pravica do dobrih knjig

    Gaja Kos

    Kot običajno, je nekoliko zagonetno tudi vprašanje, komu je antologija namenjena – otrokom ali njihovim staršem? Obojim, seveda. Upoštevajoč pesmi same predvsem otrokom, ampak tudi odrasle so (i)zbrani verzi zmožni lopniti po glavi, jim nastaviti zrcalo ali ponuditi razgled, jih vznemiriti, razveseliti ali užalostiti.