Britanska poezija na dogodku Free Verse 2014

Jackie Wills

Poezija v Veliki Britaniji doživlja spremembe. Tradicionalni pojem literarnega kanona, ki ga po navadi oblikuje peščica posameznikov, je že nekaj časa podvržen izpodbijanju. Novi založniki se namreč vse bolj zavzemajo za izdajo bolj eksperimentanih in do zdaj bolj ali manj neupoštevanih avtorjev in avtoric. Enoznačna definicija odličnosti, ki so jo pri življenju držale »mainstreamovske« založbe, tako izginja in v središče pozornosti se seli vse, kar diši po neodvisnosti, razdrobljenosti in bolj prvinski plemenskosti.

Manifestacijo teh sprememb je bilo mogoče opazovati v začetku septembra v Londonu na knjižnem sejmu Free Verse 2014, na katerem se je zbrala skoraj polovica vseh britanskih založb (od največjih do najmanjših), ki se ukvarjajo z izdajanjem poezije. Dogodek se ne bi mogel odvijati na bolj primernem kraju, kot je Conway Hall na trgu Red Lion, ki ima zares bogato zgodovino. Prizorišče sejma, Conway Hall, je ob otvoritvi l. 1929 dobilo ime po svodobomislecu Moncuru Danielu Conwayu, ki danes velja za simbol neodvisnosti.

Letos je sejem Free Verse obeležil četrto ponovitev. Dogodek je namenjen prodaji knjig, razpravam o knjigah in literarnim branjem. Letos so sodelovale tako velike založbe, kot je Faber & Faber, kot tudi neodvisne založbe z dolgoletno tradicijo in pa kreativne, sveže ustanovaljene založbe, kot je na primer Hercules Editions. Za več kot 60 založnikov – približno 40 odstotkov vseh založnikov, ki delujejo znotraj Velike Britanije – je Free Verse priložnost za sledenje trendom, za aktivno udeležbo na enem najbolj raznolikih pesniških srečanj, za predstavitev pesnikov, ki so pod okriljem posamezne založbe, predvsem pa je to priložnost za zlitje z živahno in dinamično skupnostjo, ki vključuje tako samozaložniško dejavnost kot tudi založbe, ki jih s pomočjo državnih sredstev podpira Arts Council.

Za obiskovalce je sejem priložnost, da dobijo pregled nad tisto britansko poezijo, ki ni opredeljena (in omejena) z določenimi estetskimi okviri, poetikami literarnih šol ali pa preprosto s spori med avtorji. Na sejmu se obiskovalci lahko tudi zavejo, da je moč v rokah urednikov. Oni so tisti, ki izbirajo, čigavo delo bo objavljeno; njihove odločitve so, sploh v teh gospodarsko in finančno težavnih časih, ključnega pomena. Vedno več piscev prihaja na trg z raznih študijev in oddelkov za kreativno pisanje in vsi seveda oprezajo za založniki.

Manjše založbe, sploh tiste, ki se ne ukvarjajo s problemi najemanja prostorov in plačevanja uslužbencev, bodo v času, ko morda lahko pričakujemo preporod neodvisnih založnikov, igrale še posebej pomembno vlogo. Vodja sejma Free Verse Chrissy Williams opisuje mlado generacijo pesnikov kot »zelo močno in globoko vpeto v današnji svet, s katerim je v neprestani interakciji.« »Male založbe na trg pošiljajo čudovita in izjemna dela.«

Williamsova je na sejmu predsedovala razpravi, v kateri so sodelovali trije uredniki. Pogovor pa je bil namenjen opredelitvi trendov, ki spreminjajo britansko poezijo. Urednik založbe Penned in the Margins Tom Chivers opaža več razdrobljenosti. Meni, da se je estetsko izročilo dveh ali treh literarnih šol zdaj razdrobilo na stotine različnih estetik in poetik. Povedal je tudi, da se spreminja nekdanji, tradicionalni model izdajanje knjig, skupaj z njim pa se modificira tudi kanon in njegov vpliv na sodobne ustvarjalce. Avtoriteta velikih založnikov, kot je na primer Faber & Faber, je pod vprašajem. Chivers je še povedal, da velike založbe v prihodnosti ne bodo več nujno zagotovilo za najboljšo ponudbo pesniških del.

Karen McCarthy Woolf je uredila že kar nekaj antologij s poezijo temnopoltih avtorjev in avtoric. Opaža še en velik premik na področju sodobne britanske poezije – razvija se močna skupnost temnopoltih pesnikov in pa etničnih manjšin, ki živijo v Veliki Britaniji, ki imajo končno možnost objaviti svoja dela. McCarthy Woolf je napovedala tudi sodelovanje med pesniki in drugimi umetniki, obenem pa je izrazila željo po tem, da bi neposredni politični angažma pesnikov v Veliki Britaniji postal eden od vidnih trendov.

Pesnik Mark Ford, ki pripravlja novo antologijo britanske poezije, se strinja z oceno pesniške scene, ki jo je podal Tom Chivers, in dodaja, da se je ideja enoznačne poetike, kakršno je predstavljal Philip Larkin, popolnoma zrušila. Pesniška scena je postala bolj plemenska, proces razsrediščenja je hiter in število pesnikov, ki so trenutno dejavni, je dovolj veliko, da bi lahko skupaj napolnili nogometni stadion. Poplavo eksperimentov, ki se dogajajo na področju poezije, opisuje kot »vrtoglav pojav«.

Veliko let je na britanski pesniški sceni vladalo občutje nezadovoljstva, povezano z ustvarjanjem in definiranje pesniškega kanona oziroma s tem, da je merila za to, kar je bilo pojmovano kot kvalitetna poezija, postavljala klika pesnikov-kolegov, ki so zgolj ocenjevali in hvalili dela drug drugega, se nominirali za nagrade in vedno objavljali pod okriljem istih založb. Predstavniki te klike so bili predvsem belci, znotraj te skupine pa predvsem moški, ki so tudi svoje naslednike izbirali po identičnem kriteriju.

Sejem Free Verse tako na neki način uteleša duha 60. let prejšnjega stoletja in izkazuje upanje, da bo alternativna kultura s časom pridobila na ugledu. Ravno tako kot so nekoč fotokopirni stroji omogočili t.i. underground tisk, bodo morda danes cenejše tiskarske opcije in spletne izdaje pesnikom omogočile, da sestopijo iz »mašinerije«, ki na pisanje gleda kot na konvencionalen poklic, katerega uspešnost odražajo nagrade, nominacije in izdaje, ki jih na trg pošiljajo velike založbe.

S tem, ko so za isto mizo sedeli raznoliki založniki, se je zemljevid britanske poezije resnično risal na novo. Videli smo pojav novih in uspešnih eksperimentalnih založb, kot je recimo Penned in the Margins, in neverjeten vnovičen pojav tiska velikega formata (broadsheet printing), kot ga predstavlja založba 13 Pages. Založniki, kot so na primer Eyewear, Flarestack Poets in Happenstanceizpostavljajo estetsko lepoto knjižic (chapbookov) in pamfletnih izdaj; v veliko primerih so takšni pamfleti tiskani na boljšem papirju in uporabljajo boljšo tipografijo kot knjige, ki so v tisku dlje časa.

Sejem Free Verse torej poudarja pomen neodvisnih založba. Prav takšni založniki predstavljajo najmočnejšo oporo britanski poeziji – pesnikom nudijo tako izhodiščno platformo za delo kot tudi možnost trajne pripadnosti. Ena od novejših neodvisnih založb je tudi CB Editions, ki jo je na noge postavil Charles Boyle. Boyle je bil pred štirimi leti tudi glavni pobudnik za sejem Free Verse. Knjige, ki jih izdajajo pri CB Editions, so edinstvene in dovršene ter redno prejemajo literarne nagrade.

Peepal Tree velja za eno bolj uveljavljenih neodvisnih založb; osredotočajo se zlasti na poezijo karibskih avtorjev in poezijo temnopoltih britanskih avtorjev. Založba Arc Publications, ki je bila ustanovljena pred petinštiridesetimi leti, je do zdaj objavila dela pesnikov iz več kot štiridesetih držav, napisana v več kot tridesetih jezikih. V luči »plemenskega značaja« poezije, ki ga je omenil Mark Ford, se lahko spomnimo tudi na Grey Hen Press, ki izpostavlja pisanje žensk starosti nad petdeset let, potem sta tu še Knives Forks in Spoons Press iz Merseysidea, ki se zanimata predvsem za bolj avantgardne pesniške izdelke; zimZalla objavlja poezijo v miniaturnih krstah, verze pa je treba brati od zadaj naprej.

Tamar Yoseloff, ki je partnerski založnik pri Hercules Editions, je bila verjetno ena najmlajših založniških družb na sejmu. Leta 2012 jo je ustanovil grafični oblikovalec Vici MacDonald, njihove publikacije pa so že vzbudile veliko zanimanja, saj so besedila inovativna, obenem pa so tudi grafično zelo kvalitetno oblikovana. Hercules je zbiral denar s pomočjo javnega zbiranja sredstev (preko spleta, družabnih omrežij in podobno), Yoseloff pa je povedal, da brez pomoči Arts Councila ne bi preživeli.

Kar zadeva poslovno in finančno plat izdajanja poezije, težko govorimo o obstoju neoznačnih mnenj in ocen. Poleg tega se zelo redko odkrito govori o tem, kako preživijo večje neodvisne založbe. Jasno in neizpodbitno je le to, da je tako v Veliki Britaniji kot tudi izven njenih meja – v primeru prevodne literature – nujno javno financiranje.

Prevajanje je še eden od trenutnih trendov na britanski pesniški sceni; gre za obrat navzven. Res je, da je malo založnikov, ki se ukvarjajo izključno s prevodno literaturo, vendar pa jih vedno več ceni prevode in v izdajanje vključuje dela, ki prihajajo od onkraj meja Velike Britanije. Arc Publications se na primer osretodoča predvsem na prevode, prav tako je seznam prevodne literature dolg pri vplivnih neodvisnih založnikih, kot sta Bloodaxe Books in Carcanet. Založba CB Editions je prejela nagrado 2014 Scott Moncrieff Prize, ki jo podeljujejo prav za literarne prevode.

Free Verse je torej veliko več kot le poslovni sejem. Free Verse nas uči, kako pomembna je založniška inovativnost in tudi profesionalen odnos do strank. Še toliko bolj zato, ker tradicionalne založba izdajajo predvsem dela avtorjev, ki ji imajo na seznamu že dolga leta. Kljub temu, da smo nekatere založnike pogrešali – recimo založbi Anvil in Smith/Doorstop – je bil sejem prijetna popotnica v jesen, v letni čas, ki nas vedno znova spomni na pesnika Keatsa, vsega mladega, polnega optimizma in željnega novih izzivov. Charles Boyle v svojem spletnem blogu, ki ga je naslovil Sonofabook, pravi, da je sejem deloval kot »dobro delo sredi porednega sveta«.

Nemalokrat se zgodi, da nas ukvarjanje z izdajanjem poezije in pa predvsem misel na to, kdo in v kolikšnem številu poezijo sploh bere, lahko spravita v nekoliko pesimistično stanje, vendar pa sejem Free Verse ustvarja občutje optimizma in spoštovanja do založnikov pesniških del in njihove sposobnosti, da lahko preživijo ure in ure neplačanega dela in kljub temu na literarni trg pošiljajo prelomna literarna dela, ki so deležna pohval in nagrad.

O avtorju. Jackie Wills je pesnica, novinarka, učiteljica kreativnega pisanja in literarna kritičarka. Živi v Brightonu, v Veliki Britaniji in je do zdaj objavila  pet pesniških zbirk. Literarna dela ocenjuje tudi za Arts Council. Leta 2014 se je s svojim delom predstavila na festivalu Dnevi poezije in vina na Ptuju.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

Izdelava: Pika vejica