Vojaški rok

Nina Medved

Litva je uvedla obvezno služenje vojaškega roka.
Zdaj mladi Litvanci med 18. in 25. letom
proti svoji volji odhajajo v vojsko, trdo
trenirajo svoja mlada telesa,
da bi ta še sredi noči znala v popolnem
avtomatičnem gibanju sestaviti
puško Kalašnikov ali kar se pač
uporablja v te namene.

Mene se to pravzaprav ne tiče.
Jaz sem Slovenka in mene živ bog
ne bi uspešno spravil skozi uvajanje,
sploh pa imamo v naši državi druge težave,
krizo, davke, arbitražne sporazume,
pri nas se nihče ne sprašuje, kaj bo,
ko bo nekdo rekel basta, zdaj pa ratata
in bodo sirene zavijale po mestih.

Svojih otrok ne bomo mogli skriti v
prenakopičene bunkerje,
tolažili se bomo, da nas nihče noče,
da smo nevtralni kakor Švica,
jadikovali, kako smo bili prijatelji
z vsemi mafijami in hkrati z nobeno,
ki so se vsa ta leta varno sestajale pri nas
in puščale bogate napitnine.

Ko bo udarilo, ne bomo vedeli, od
kod je prišlo. Zdaj smo napredovali,
ne bíjemo se več mož na moža.
Vojna letala, upravljana na daljavo,
bodo preletavala naše nebo kot lastovice,
njihove bombe bodo padale iz oblakov,
druge lezle iz kanalizacijskih odtokov.
Strašno bo, strašno.

In ko bodo učitelji poučevali to vojno,
se bodo naši otroci spraševali,
kako nismo vedeli, kaj bo.
In mi ne bomo imeli opravičila zanje.
Mi bomo pisali pesmi, kot jih pišemo zdaj
in upali, da se nam posreči konec.
Vsak pesnik ve, da je tega najteže
poiskati.

O avtorju. Nina Medved (1989) je pesnica, fotografinja in prevajalka. V letu 2013 je postavila prvo samostojno fotografsko razstavo »I take France takes me« in je soavtorica interaktivne razstave »Jeu / Igra«, ki je gostovala v različnih evropskih državah. Njene pesmi so bile objavljene v Sloveniji, Franciji in Kanadi. Kot soprevajalka je sodelovala pri prevodih več francoskih pisateljev in pesnikov (Andreï … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Zoper metaforo

    Nikolai Duffy

    nagon telesu pod vodo najprej veleva zadržati dih, dokler nivo kisika ne pade tako nizko, da telo začuti skorajšnjo smrt in, samo sebi navkljub, zajame dih

  • kletka v živali

    Livia Ştefan

    dobre so / te slane palčke / jem jih in mislim / na otroke ki nimajo kaj jesti

  • v kontekstu

    Aleš Jelenko

    bodimo iskre / ni ni lahko / bdeti nad časom