telefonski priključek še ni zaseden. ceder ni več

Dano Ličen

če oponašam škrtajoče suhe zvoke in sebe branim,
da nezasedenost priključka ne zmore zanikati proslav,
predstav, imena, golih plaščev na ramenih,
in da je vse to le njen za lase privlečeni način štosigre,
samo da nisem mogel vedeti, da lahko kobra piči zajca,
še preden ta naznani zajčji trop,
se mi boste najverjetneje smejali.
to je navsezadnje pesem, ki jo pojem z melanholičnim
glasom, obarvanim z aromo črnih vrtnic,
ki se boči iz nejevere, da kitarskih strun
ni lahko razpeti prek avenije.
upam, čeprav bom na pol poti morda odložen in bo reka poniknila,
v molekularnem prostoru pa bo polno spor mehanskega ljubljenja,
jaz vztrajno brskam za odtisi,
o katerih mi je pripovedovala mama
in me nepovratno zaznamovala.
želim si biti, ko skozi zemljo steče prvi impulz,
da goreče prste zabijem v testo
in v vsako izmed točk pretoka iztisnem seme,
da drevesa končno zrastejo,
čeprav tehnično gledano lebdijo v zraku.

O avtorju. Dano Ličen (1987) je nagrajeni jazz pevec, vodja nagrajene zasedbe NOVA jazz quintet, v Sloveniji ter Italiji razstavljeni slikar in organizator dveh glasbenih sestavov, ki si od malih nog želi pisanja. 

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Triptih za žalost

    Bojana Jovićević

    Iz odprtin za oči mi je prilezla velika debela vrv. / Bilo me je strah. / Ugotoviti poškodbe / poiskati škarje / zaviti v rjuhe / si rečem.

  • Osti

    Esad Babačić

    Tam nekje v poznih osemdesetih sem pogosto zahajal v Sarajevo, kjer sem spoznaval različne ljudi. Eden tistih, ki so mi odprli mesto, kot rano, ki se nikdar ne zaceli, je bil tudi Josip.

  • Sarajevska elegija

    Uroš Zupan

    beseda mora biti zapisana, in ne samo izgovorjena, učim Hamleta iz »Fortinbrasove elegije«. zapisal si jo in mi odgrnil zaveso.

Izdelava: Pika vejica