Tri kratke

Preden je Hamza odšel v nebesa

Veter dviguje pesek in prah. Vrtinči ga po praznih ulicah, čez ostanke zgorelih vozil, čez razbito steklo in madeže nafte, čez gume, iz katerih gleda žica, in razmetane zidake. Tu in tam odjekne strel. Golobi v kletkah ob steni vsakokrat prestrašeno poskočijo, se začno prerivati in skakati drug po drugem, ker hočejo ven in stran. Vsi bi hoteli stran, tudi ljudje, tudi potepuški psi in druge živali, kar jih je v mestu še ostalo.

V sobi so okrog krste zbrani svojci, sorodniki in sosedje. Krsto so pred vrati hiše zgodaj zjutraj odvrgli pripadniki posebne policijske enote. V nekaj urah se je zbralo sto ljudi. Ljudje molijo in jokajo. Truplo v krsti je iznakaženo. Na njem se vidijo sledovi mučenja. Pripadniki policije so se znesli nad Hamzo. Tako kot številne druge prostestnike so ga pred skoraj mesecem aretirali na shodu in odpeljali v zapor. Truplo je polno modric in opeklin, obe roki sta prestreljeni, oči otekle, vrat zlomljen in penis odrezan. Nič posebnega te dni. Na televiziji ves čas poročajo o nasilju nad civilnim prebivalstvom. Na spletu se pojavljajo novi in novi posnetki. 

Svojci, sorodniki in sosedje jokajo in molijo. Hamza je mrtev. Hamza je v nebesih, govorijo, vendar besede nikogar ne potolažijo. Preden je Hamza odšel v nebesa, je bil star trinajst let.

Vtetovirani Jezus

Desetnik Clayton napeto strmi v siv ekran, na katerem se pojavljajo črni kvadrati in na sredini križec, s katerim sledi vozilu, ki se počasi premika. Cesta je makedamska, to se vidi, saj se vozilo med vožnjo trese in nagiba. Desetnik Clayton počasi položi palec na rdeč gumb in stisne. Ekran v trenutku posvetli in takoj zatem počrni, kot bi prišlo do kratkega stika in bi odpovedal, a se siva slika hitro vrne. Desetnik Clayton vidi, da je vozilo prevrnjeno, vse okrog se kadi, od njega teče drobna postava, ki ne izgleda vojak, prej bi rekel, da je otrok. Major Waters, ki stoji za njim, je navdušen: Dobro si zdelal prasce. Bravo! 

Desetnik vstane s stola, se pretegne in reče, da gre malo prej, ker mora v Walmart po figuro Človeka mravlje za malega. Včeraj so jih dobili in grejo kot za med. Če ga ne dobim, me bo Betty ubila. Obljubila sva mu ga za božič, se poslovi in pohiti skozi vrata. Med vožnjo večkrat pomisli, da ima srečo. Lahko bi bil tam, v pesku. 

Ko so ga poslali prvič, si je dal na desno podlakt vtetovirati Jezusa. Desetnik Clayton verjame, da ga Jezus varuje in mu pomaga. Če ga ne bi varoval, se prvič ne bi vrnil, ali pa bi se vrnil brez rok in nog; če mu ne bi pomagal, ne bi bili njegovi streli tako natančni. Desetnik Clayton verjame, da jim je prav Jezus dal brezpilotna letala. Brezpilotna letala prihranijo veliko življenj in rešijo dosti duš, zavije na veliko parkirišče. Preden izstopi, pokima natetoviranemu Jezusu, potem pohiti po Človeka mravljo. 

Tiho, tiho, Marah

Mamica, mamica, zašepeta deklica, ki jo nosi mlada ženska na koncu kolone beguncev. Pravkar so prečkali potok, še eno mejo, zdaj nadaljujejo pot ob žičnati ograji. Tiho, ljubica, jo ženska stisne k sebi. Vse je v redu. Zdaj je vse v redu. Zapri oči, poskusi malo zaspati. Mamica, mamica, šepne deklica, saj me ni strah. Ni me več strah. Prej me je bilo, ampak zdaj me ni več. Potem pa dobro, ji odgovori ženska in jo še močneje stisne k sebi. Ne ve, ali se trese od izmučenosti ali od strahu.

Čuti, da postaja krč v želodcu močnejši. Stiska zobe, čeprav ve, da bruhanja ne bo zadržala. Ko bo udarilo iz nje, se ne bo ustavila, ampak bo nadaljevala s hojo. Usta si bo obrisala v rokav, naredila požirek vode, da se znebi groznega okusa, in hodila naprej, brez prestanka in brez misli na utrujenost. Hodila bo, dokler bo treba, da s hčerko prispeta na cilj. To ji je obljubila, to ji dolguje. Ko bosta v Nemčiji, bo  vse v redu. Hitro bosta pozabili vse, kar se je zgodilo na poti in prej. Vsaj mala. 

Mamica, mamica, zašepeta deklica, res me ni več strah. Obljubim, drugič ne bom več jokala. Tiho, tiho, Marah, jo ženska poboža. Strici so se samo hecali, ponovi desetič ali dvajsetič. Nič slabega niso mislili. Vrečko so ti dali čez glavo za hec, ti pa si se prestrašila, to je vse. Tudi mene so prestrašili. Ampak saj niso mislili resno. Veš, da niso.