Avtoštop dnevnik

Dano Ličen

»Ti …«

Bill zre v električno blagajno, vzdigne roko, da bi jo udaril, pa si premisli.

»To ne dela …«

Pred blagajno se nabirajo zasanjani nasmeški in proti obupanemu geniju molijo vrečke piškotkov.

»Prosijo te za usmiljenje, Bill,« se zasmeje Marx. Roko razgrete študentke si namesti pod brado in ko njeni prsti ugotovijo, da je to najbolje delati tako, kot to počneš pri psu, se nadaljevanje njegovega stavka izgubi v globokem brundanju. Kljub temu mu uspe proti sključenemu suhcu za plačilnim pultom izstreliti izzivalen pogled. »Zgrešil si sistem, stari. Pusti valjem, da zarjavijo, nima veze.«

Študentkini prijateljici počasi odkaže koridor svojega trebuha. Ona razume njegov namig.

»Ti bodo že plačali na način, ki ustreza,« se ponovno zasmeje.

Izza dimne zavese se prikaže nagubani obraz nazaj počesanega starca, čigar nasmeh se ne more odločiti med zabavno anekdoto in lekcijo.

»Misliš briti norce, starec hudomušni?«

Marx ga pogleda in zdi se, da ga ne vidi.

»Pospešena akumulacija produkcijskih sredstev je uspešna samo, če ustreza potrebam potrošnikov.« In pokaže na študentki.

Starec strese z glavo, da se v dimu zdi, kot da bi imel grivo. Ugasne joint in prisede k Marxu. To nekoliko zastavi trenutni potek masiranja, kar Marxa vidno vznejevolji.

»Soros,« reče starec in ponudi roko.

»Marx,« odgovori oni in pomigne proti blagajni, ki je v tem trenutku že zasuta s pecivom vseh vrst. »Bill.«

Bill opazi, da je govora o njem in si popravi majico. Soros potegne k omizju  še en stol in kot namig potreplja po blazini. Medtem ko se Bill približuje, pozornost nameni Marxovi tezi.

»Marija …« poskuša v zraku nakazati postavo, »skratka, bosanska Judinja, sedi tam zadaj … rada me boža po stegnu, govori, George, tak, močen bosanski naglas, sej veš, ki te vzburi … govori, George, saj veš, ti turisti, pridejo sem z vsemi barvami papirja, in ta blagajna,« pomežikne Billu, »kaj naj delavno dekle naredi ob tem, je obupano vzdihovala … in me božala po stegnu …«

»Tukaj,« Bill nemočno zaokroži po prostoru, »tehnologija ne obstaja. Nima učinka.«

Marx se smeji.

»Valuta, fantje, valuta,« zašepeta Soros. »Tukaj ni valute. Počutim se osvobojen.«

»Kaj pa …« zabrunda Marx. Sogovornika se nagneta v pričakovanju. Marx si vidno premisli.

»Povej,« ga prosi Bill. »To nekako še nima smisla.«

Marx pokima. »Nekako moramo rešiti svet.«

Soros utrujeno zavzdihne. »Če imaš kaj v mislih, naj bo to konkretno. Dovolj imam teh številk.« Leva roka mu odsotno drsi po bicepsu. »Potrebujem nekaj konkretnega! Slišiš?«

Marx se zaupljivo nagne naprej. »Slišal sem, da bi se lahko vojskovali. Fantje. Jebeš papir. Na vzhodu, oziroma od tam prihaja vojska. Džingiskan drugi. Težka pizdarija.«

Vsi trije se zarotniško spogledajo.

»Valuta!« zakriči Soros, da se vsi v prostoru zdrznejo. Blazno skoči pokonci in v svojo vrečo, ki je videti, kot da nima dna, začne grabiti nakopičene piškotke, ki čakajo na plačilo, in s komolci odriva nezadovoljne pacifiste. Divje gleda Billa in Marxa, ki sta dojela njegov namig in se počasi vzdigujeta s svojih sedišč. Živ kot že dolgo ne divje maha z vrečo po zraku in kriči. »Valuta! Gremo v vojno!«

Zgodba je bila tako po mnenju strokovne žirije kot tudi publike izbrana za zmagovalno v finalu prvih Urnih zgodb.

O avtorju. Dano Ličen (1987) je nagrajeni jazz pevec, vodja nagrajene zasedbe NOVA jazz quintet, v Sloveniji ter Italiji razstavljeni slikar in organizator dveh glasbenih sestavov, ki si od malih nog želi pisanja. 

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Njegova fotografija

    Aljaž Krivec

    »Boš kmalu?« je vprašal Aleš. Vid mu ni odgovoril, buljil je v urejevalnik videoposnetkov, za katerim je čepel že ves dan. »Kdaj, misliš, da nam bodo končno … →

  • Zvok odrešitve

    Arjan Pregl

    Tuuut. In potem tišina. Na tleh se je nekaj premaknilo. Počasi in previdno. Kot žival, bitje noči. Kot da pozdravlja temo, starega prijatelja, in skupaj … →

  • * * *

    Živa Bončina

    »Daj na glas, ta mi je všeč! Ah, že konec, so spet poročila, ti res nikoli ne nehajo. Koga pa to zanima.« Mož posluša in … →

Izdelava: Pika vejica