Ulični pogled

Peter Semolič

Ženska njegovih sanj sedi na nizkem zidku
nekje v Rimu, prekrižanih nog, lahko poletno
krilo, potiskano z obledelimi cvetovi sončnic,
ji je zlezlo navzgor in razkrilo oblino kolena.

Ne ve, kako ji je ime. Slučajno je naletel nanjo
na poti na Piazzo di Trevi, da bi vrgel namišljeni
kovanec v tamkajšnji vodnjak. Obstal je pred njo,
moški, ki je nenadoma izgubil cilj in spomin na

cilj. Ohlapna roza majčka, ki več obljublja kot
nakazuje, dolgi, skoraj prosojni prsti, med katerimi
drži iphone, zbranost, s katero strmi v ekran in ki
daje njenemu obrazu ravno pravšnji odmerek resnosti.

Poskusil je vse, da bi jo pozabil. Prekrižaril je svet
in oprezal za ženskami različnih starosti in ras;
nazadnje se je vedno znova vrnil sem, v to ozko uličico,
pred to dekle, z lasmi, spetimi v čop in z verižico

okoli levega gležnja. Corriere della sera najavlja, da
bodo v naslednjih dneh po petih letih Rim ponovno
zavzeli avti z logotipom Googla in s kamerami. Ne ve,
ali mu bo posodobitev fotografij prinesla smrt ali odrešitev.

 

Lavrica, 16. junij 2018

O avtorju. Peter Semolič (1967) je študiral splošno jezikoslovje in sociologijo kulture na FF v Ljubljani. Piše poezijo, prozo, radijske igre, esejistične in publicistične članke ter prevaja iz angleščine, francoščine, srbščine in hrvaščine. Do zdaj je objavil dvanajst samostojnih pesniških zbirk in kratek roman za otroke, s svojim delom pa je vključen … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Izgubljeno v

    Špela Setničar

    Le nekajkrat pomisliš na solsticij teles in kako je njegova duša v vsem prezirno pofukljiva

  • Jesenska

    Alan Hazdovac

    Že od nekdaj sovražim
    november.

  • Ponižnost

    Nevenka Miklič Perne

    Vse se je znova začelo
    v nekih preprostih
    oblikah
    dela, služenja.