Ubiti človeka na smrtni postelji

Blaž Iršič

Razbiti izložbo francoskih sirov,
noreti, kašljati kri,
prebudijo se ljubimci na medenih tednih,
prebudijo se žene alkoholikov.
Živeti na robu živčnega zloma,
zreti v prepad, momljati črke, vzdihe, fašistične parole,
narisati pikapolonico,
obviseti, kot luna na nebu,
kot robček, s katerim si obrišeš spermo z beder,
biti v čuzi, pa nikjer opaziti Bavčarja,
objeti,
tako brez božanja, brez erekcije.
Moj velik pes je pojedel tvojega majhnega psa.
Jokal si kot velika pička.
Zlagati zgodbo,
ubiti par minut,
končati v smeteh, tako kot vse, kar kupimo.
Sanjariti,
si domišljati, da ni sonca.
»Pridi, pri Hansu ližemo tripe!«
Zaljubiti se,
se tresti od strahu,
od ljubosumja umazati gate,
jesti vojno,
preliti svojo ušivo kri,
umreti mlad, raztresen, nor,
ali pa se sto let nalivati s kefirjem?
Kar je za nas sever, je za Avstrijce jug.
Ubiti človeka na smrtni postelji,
pognati svoje življenje v kurac,
to je tisto, kar malokdo naredi s stilom.

O avtorju. Blaž Iršič se je rodil v Novem mestu leta 1983. S plešo in kislega obraza nikoli kasneje ni bil več tako podoben Janezu Janši. Kasneje se je v mali šoli naučil brati in pisati in kaj več od tega ne zna niti danes.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • marko

    Lara Gobec

    roke imam kosmate od pisanja. kosmi besed se zažirajo v moje pore. migetajo. kresnice poleti, ko je zrak prevroč, da bi se pogovarjal. pivo prehladno, da ga ne bi stolkel v enem zamahu. bivajo tam.

  • Ligament

    Matej Krajnc

    Padec Bastilje se ni nikoli enačil / z zgodovino. Tudi hrano je zavračal.

  • Moji prijatelji so črni ptiči

    Katerina Gogu

    Moji prijatelji so črni ptiči / ki se zibajo na gugalnicah teras sesedajočih se hiš.

Izdelava: Pika vejica