Jočem, ker tvoja ljubezen ni globlja

Hannah Koselj Marušič

Solza mi polzi v kozarec,
v katerem je natakar prinesel
vodo, ki sem jo spila v enem ogromnem, hlastnem požirku.

Jočem, pa sem prebrala le naslov Šalamunove pesmi,
ne zanimajo me Firence in Tizian
in pesmi
in

zanima me le, zakaj
mi ni dovolj
moja lastna ljubezen
in čemu

rada zahajam v razpadajoča poslopja,
zapuščena od tega hitečega sveta.
Preraščajo jih akacije in drobceni hrastki.

Na stopnicah piše »Welcome to Hell«,
pazim na vsak svoj korak.
V damskih sandalcih iz Max Mare
hodim po koščkih razbitega stekla
in iglah, v konicah katerih so še vedno
zametki zlato rjavega napoja, barve mojih las.

Pojem o svetu,
katerega ljubezen je tako plitva,
da me, skriti med gnijočo izolacijsko peno,
poslušajo le otočki plesni,
zarjaveli duhovi
in dva heroinska odvisnika,
ki me tako ali tako
ne slišita
več

O avtorju. Hannah Koselj Marušič (1996) je študentka likovne umetnosti na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani. Pred tem je nekaj let študirala medicino na UL MF. Rutina jo nepopisno utesnjuje, zato je ves čas na lovu za novimi dogodivščinami. Je utelešen kaos, a ravno ta lastnost ji daje inspiracijo za pisanje … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Oda tropskemu smučanju

    John Forbes

    Po zajtrku na Filipinih se okopam in je totalno in jebeno noro // Uživaj v sladoledu, Gerard, lesketanje sonca na njegovi beli zmrznjenosti je največ, kar se boš kdaj približal St. Moritzu …

  • Nekoč bom imela čas

    Kaja Teržan

    Pripravim se, vstopim v telo – v kosti, v sram. Udobje nemoči se je zažrlo vame. Lično darilce vseh mojih prednikov. Mehur na rani nikoli ne poči; ves čas pritiska na nežno povrhnjico.

  • Konec kajenja

    Uroš Zupan

    Kako veš, kdaj dati pesem iz rok? Poredko pišem, a ko pišem, pišem dan in noč in mnogo zavržem, potem stokrat preberem napisano, dokler se posamične besede in stavki ne utrudijo in ne izginejo. (D. Kiš)

Izdelava: Pika vejica