Iz česa nastane odraslost?

Ana Svetel

Srečanje je iz besede sreča.
Popolno je iz besede polno.
Takšno je bilo Lutkovno gledališče Maribor.
Lutkarji so peli malo mimo.
A natančnost sploh ni štela.
Natančnost včasih ni zares nujna,
včasih pa je predpogoj za vse.
Razločevati med tem in onim ›včasih‹ marsikaj olajša.
Kdo zna? Kdo sploh kar koli zna?
Recimo videti besede, ki skrivaj živijo v trebuhih drugih besed.
Recimo biti skupaj, ne da bi preštevali odsotne.
Sploh ne preštevati, recimo.
So lutkarji odrasli? So odrasli opazovalci ptic in gobarji?
So odrasli drugačni kot takrat, ko so bili majhni?
Kaj šteje, ko ne preštevamo?
Iz česa nastane odraslost?
Iz velikih in lepih želja.
Iz gladine, ki se, potopljena, svetlika.
Iz polžka, ki ga otrok dvigne z mokre ceste
in previdno položi na ravno prav velik list.

O avtorju. Ana Svetel (Maribor, 1990) je zaposlena kot mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, študijsko jo zanimajo socialni in kulturni vidiki svetlobe, teme in vremena na Islandiji. Leta 2015 je pri LUD Literatura izšla njena pesniška knjiga Lepo in prav, ki je bila nominirana za najboljši prvenec in ponatisnjena. Jeseni 2019 ji pri isti založbi izide kratkoprozna zbirka o prevozih. Občasno … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • S pišem vetra pišem verze

    Vid Karlovšek

    kadar skušam / kaj reči / pride / iz mene le / zabuhel / krik

  • Skalpel je zapel

    Hana-Uma Zagmajster

    Rada bi bila fluid / Pa sem črepinja / V koži na nebu v soju neonke / Rezilo / Na moji sliki UV akrilo / Krvavičke

  • S(po)tik

    Tinkara V. Kastelic

    Vedno, ko pišem, pravzaprav pišem tebi, / pretkani paberkovalec domišljij. Čeprav me ne bereš. / Čeprav me zadnje čase skoraj nihče več
    ne bere, ker se kakor kamen kujam in molčim.

Izdelava: Pika vejica