Dvomljivke

Nismo še odprli

vseh vrat tega sveta
trkamo na njih
z različnimi načini
dvoumnega pristopa
pobiramo zamisli
na smetiščih
hlinjene samozavesti
preko klenih barikad
zlovoljnega ustvarjalca
nemih pričevanj
medtem se kopičijo
gluhe zamisli da bi sprejele
radodarnost namišljenega
skozi parodijo
duhovnega
spreobrnjenja
postoj
predno zakorakaš
v območje nepristranskosti
in medlega razmišljanja
ustvari temelje za
nadaljno pot tlakuj
kar ti je dano da ne
zdrsneš na rob skritih
pričakovanj
vztrajaj na krilih
vsakdana
vztrajaj

Nič posebnega

se ni zgodilo
v zakulisju dneva

nič pretresljivega
se ni dognalo
na odru življenja

in nič ne kaže,
da bo k(d)aj bolje.

Smo kot potepuški psi
na lovu za hrano

na pogorišču
starodavnega templja

še vedno iščemo
primerne besede,

da bi opravičili svojo
mračno preteklost.

Komaj se osvobodimo
ene misli
že stopamo
v naslednjo.

Spopad srca in razuma.

Edino to/tisto
kar ni/je
domneva, da
vse ali nič
zrcalimo v predstavi
izven sebe.

Na koncu
dan
zaploska samemu sebi.