Izza

Jan Krmelj

Še hoja se transformira
v poenostavitev geste, ki zavojuje:

samota kot madež na senci,
samota kot list v možganih: zataknjen,
znova izdrt, prelomljen, zlorabljen

v branje in vsako novo omembo –
nihče me ne bo iztrgal iz peskovnika paralize,
peskovnika opazovanja, ki boso ločuje življenje

od mojih lobanjskih konstruktov – in vendar
se stavbe in trupi, ki jih vzpostavljam z dlanmi,
nenehno preslikujejo v drvenje, brsteče

zunaj robov! Kako preskakujejo meje zavzete
gramofonske igle! Spet rišem z njimi sled
v neka usta, usta prihodnosti, s slino,

ki še ni potekla. – Je verižnost teh
sopostavljenih svetov pogojena z začetkom?
Zaganjanje. Slinaste uzde v čeljust in nebo.

Ničesar ne posnemam: toda meja med sprejetjem
in vrnitvijo, dejanjem in ukazom, sinapso in gesto
se zabriše, ko se ulične svetilke v noči

preobrazijo v javne delavce in z nemimi metlami brišejo
peščeno reko, sled objestnosti mojega obstoja,
sled umorov, ki sem jih zagrešil s hojo izza uma

v dnevu, ki bremeni, zlorablja, obenem usmišlja
njihovo razgrnjeno noč: kako nedoumljiva je oranžna svetloba,
ki se razblinja v betonu! Kako neposvečena je ta

simulacija dneva. Ničesar ne sliši. Zamislim si sestre
in brate, ki bodo pričali o moji odprtosti, »čisti
pravičnosti«, strpnosti ogabnega brata – iskrena želja,

ki jo kontekst preobraža v dih izkoriščanja. Vselej ločnica.
Obrnem pest, zataknjeno v gobcu psa, da lahko zadiham,
da lahko zbeži. Da se cepetanje šap raztrešči po pepelu

skoraj-jutra, skoraj slutnje dneva, ko bom vstal, zapustil
krožno hojo v drobovju peskovnika, drobovju sveta, iztrgal
možganske preplete iz nujnosti spoja, izničil razliko.

Shodil. V prvem koraku, v prvi besedi, ubežal
linearnosti, grajeni po principu uboja.

(Peruti se trgajo iz peska. Mokro stopalo
drhti. Gležnji se izvijajo iz zemlje. Roke
mi drevenijo od petja.)

O avtorju. Jan Krmelj (1995) je gledališki in literarni ustvarjalec. Odpira prostore za uprizoritve in besede. Trenutno pripravlja svojo drugo knjigo pesmi in predstave Triadni balet, Antifone ter Ultimo corpo.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Vprašanje

    Andrej Hočevar

    letalo leti skozi oblake polne vilic

  • Prešitje

    Špela Setničar

    dve osebi, dve impresiji oddaljeni za nekaj galaksij in vesolij

  • otročaj

    Eva Ule

    kamen je gledal kako otročaj nosi želvo na hrbtu in izvaja genocid mravelj