* * *

Klara Otorepec

Pridi,
peljala te bom v naše drugo stanovanje.
Tam ni ničesar
razen pralnega stroja in kavča z okrasnimi blazinami.
In črne luknje v edini omari.
In občasnega prahu na balkonu.
In mojega mrtvega otroka v formaldehidu.
Na kavču se da dobro seksati,
sem že poskusila.
Črna luknja je povsem neškodljiva,
včasih le izvrže kakšno zveriženo vesoljsko raketo
in potem se mati razburja,
da živimo kot v Kosovelovi pesmi.
Tisti o smrti Evrope.
Prah je pač ves čas prisoten in te žalobno gleda.
Toda ko prestaneš preizkusno dobo 10 ur in pol,
se ga tako navadiš,
da ga ližeš z mrzlih ploščic in se ob tem ne počutiš
niti najmanj butasto.
Kar pa se mrtvega otroka tiče –
si kdaj že pil koktajl
iz mešanice vodke, pomarančnega soka in kapljice formaldehida?
Povem ti,
tako je fantastično,
da si mi boš zaželel narediti še enega otroka.

O avtorju. Rojena Ljubljančanka (1989), deležna klasične vzgoje, tj. latinščina v osnovni šoli in neizpolnjena želja po igranju harfe. Brez prehodno objavljenih del. Brez udeležb na pesniških natečajih (z izjemo konstruktivističnega poskusa pri 13. letih na Župančičevi frulici). Z občasnimi objavami na Radiu Študent in nekaj preteklimi gledališkimi vlogami. Nekaj trenutkov na … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Geneza

    Aksinia Mihailova

    I. Počasi, po gumbih odpeti telo ko hlastaš za zrakom kot zrela kostanjeva ježica razklene svoje bodeče pesti. Najpomembnejše se dogaja v gumbnicah žil utrujena … →

  • Čvrst pogled

    Aleksandar Ristović

    Nek majhen okusno pripravljen pogreb, z duhovnikom v kot noč črnih oblačilih in z mrtvecem, ki se skoraj nasmiha. In z dekleti, ki strežejo vino, … →

  • Nick Cave and the Bad Seeds: Fifteen Feet of Pure White Snow

    Ivana Komel

    Včasih svet obstoji ob nekem čustvu, ki vedno znova ustvarja galaksije in mlečne poti do srca. Kot injekcija odvisnosti, ki brizgne v zrak veselje in … →

Izdelava: Pika vejica