Vitomil Zupan, gotovo ena izmed osrednjih osebnosti slovenskega in jugoslovanskega modernizma, je ustvarjalec cele vrste romanov, od katerih je oblast določene prepovedala še pred njihovim izidom, Zupana pa dala v zapor, da jih je potem sam založil tudi od dvajset do štirideset let pozneje. Prav njegovo Komedijo človeškega tkiva, ki jo je ob stoletnici pisateljeva rojstva januarja lani znova izdala Beletrina v trilogiji, sestavljeni še iz Menueta za kitaro in Levitana, urednik Mitja Čander poudarja kot njen najpomembnejši del.Preberi

Da bi nove, spodbudne ideje spoznali iz praks založnikov iz našemu vsaj približno primerljivega okolja, so bili v žarišče letošnje Založniške akademije povabljeni različni akterji škotskega založništva. Marion Sinclair, direktorica škotskega združenja založnikov Publishing Scotland, je s predstavitvijo delovanja organizacije, ki škotskim založnikom pomaga pri distribuciji, skladiščenju, pogajanju in še marsičem, pripravila teren za morebitno primerjalno iskanje rešitev, zanimivih tudi za slovensko založništvo. Publishing Scotland denimo ureja tudi spletni portal Books from Scotland, ki po zasnovi spominja na JAK-ov portal v pripravi Knjige na trgu, o katerem se je že veliko govorilo in o katerem bomo tukaj kmalu poročali tudi v ločeni raziskavi.Preberi

V razstavnem in trenutno nezasedenih konferenčnih prostorih taborijo šolarji, ki jim učiteljice med malico poleg sendvičev delijo še brezplačne izvode naključnih revij s svetlečim papirjem. V sosednji sobi je potekala celodnevna Knjigotrška akademija, v Klubu simpozij Društva Bralna značka Slovenije, za šankom se bodo spet enkrat gnetli trije stari pesniški mački, v kleti bodo ljubitelji knjig naenkrat spoznavali tri izmed najpomembnejših simbolov slovenske kulture: kako je obdan s knjigami pojesti kos potice hkrati z rezino kranjske. (Zelo okusno, mimogrede.)Preberi

Dan po začetku festivala Fabula je bil večer v Trubarjevi hiši literature posvečen Vitomilu Zupanu. Njega samega na dogodku ni bilo. Sta pa v njegovem imenu nastopila oba gosta, Ifigenija Simonović in Aleš Berger, ki sta, med drugim, Zupana zastopala tudi na Prešernov dan v knjigarni Konzorcij. Enako sta družno pomagala tudi pri urejanju albuma Važno je priti na grič, prav tako posvečenega Zupanu. Ob vprašanjih, ki jih je zastavil Mitja Čander, sta predstavila že večkrat omenjenega: Ifigenija Simonovič s pač zelo človeške perspektive, Berger nekoliko bolj akademsko zamaknjeno. Preberi

Obstaja cel kup razlogov, zakaj boste v mestu težko naleteli na koga, ki je prebral celoten Klečev opus. Prvi je ta, da je človek, ki bi se lotil te avanture, bolj malo v mestu. Svojega stanovanja pač ne more zapustiti, saj je vsakič, ko odloži Klečev zadnji roman, zunaj že njegov nov zadnji roman. Milan Kleč je za slovensko prozo to, kar je Tomaž Šalamun za poezijo. V Sloveniji je preprosto še premalo založb, daPreberi

V okviru treh večerov, imenovanih Ljubezen v pismih, smo si lahko v Slovenskem mladinskem gledališču ogledali Pisma Nori, Pisma Théu in Pisma Joži. Prvi od teh večerov je ponudil »ugledališčenje« pisem, ki jih je James Joyce pošiljal svoji življenjski sopotnici Nori Barnacle, drugi večer pisma, ki jih je Vincent van Gogh pošiljal bratu Théu, tretji pa tistih, ki jih je Slavko Grum pošiljal svoji izvoljenki Joži Debelak. Tukaj se bom osredotočil na pisma literarnih avtorjev, torej Pisma Nori in Pisma Joži, saj so ravno zaradi njihovega avtorstva za nas tukaj najbolj relevantna.Preberi