Literatura kot celota svojega fokusa ne omejuje na določena specifična življenjska področja, marveč v svojo vsebino vključuje vso pojavnost človekovega bivanja.

Še preden sem se odpravil na drugo izvedbo t.i. mednarodne študentske konference primerjalne književnosti Prva stran, sem sam pri sebi že podal (vsaj) dve oceni. Preletel sem program in ta me je pritegnil. Veliko predavanj, njih teme pa dozdevno dobro premišljene in ne denimo izbrane po nekakšni plati karseda gotovih stav ali seganja k populizmu. V njih (in v sklopih) se je zrcalil krovni naslov Literatura proti sistemu, ki je v paru z javnim pozivom k sodelovanju na konferenci zaobsegel kritike ideologij, feminizem, queer študije, vprašanjePreberi

Kdo si upa trditi, da je mnenje o pomenu izkušnje močnejše od izkušnje same? Umetniki delamo izkušnje. Ostali napeljujejo štrom.

Prispevki drugega dneva (poročilo s prvega dneva je tukaj) simpozija so bili nekoliko udarnejše narave. Prav tako se zdi, da so prevpraševali predvsem samo strukturo kritike in njenega idejnega, pa tudi ideološkega ozadja, manj pozornosti pa so namenili sami naravi določenih kritiških prostorov. Lahko bi zatrdil tudi, da so bili nekoliko aktualnejši.Preberi

Trditev, da je kritika v krizi, je iz (bržkone) resne zaskrbljenosti postala krilatica, ki je vsakič znova izgovorjena v defetistični in ponavljajoči se maniri. Pravzaprav je prišlo tako daleč, da ob njej v kratkem verjetno ne bomo več niti trznili (če se nam to sploh še dogaja).Preberi

Škoda. Trenutno najbolj aktualna »pisateljska« tema je penjenje okoli Slovenskega PEN-a in njegovega člana, ki so ga izključili. To je morda res nenavadna poteza, ampak kaj ni bila nenavadna že nekdanja vključitev, saj je bil (ne)omenjeni član na članski listi PEN-a že tako, na prvi pogled, črna ovca. Hočem reči, nikdar ni bil zares pisatelj, včasih je bil kritičen publicist, potem pa, saj vemo, zaslužni osamosvojitelj in v glavnem politik, ki je sicerPreberi