Verjetno obstajajta dve vrsti odjemalcev poezije, bolj natančno, brane poezije. Taki, ki si poezijo raje pustijo prebrati šolanim, igralskim glasovom, in taki, ki pesniško besedo raje slišijo iz ust avtorja ali avtorice same. V slovenskem kulturnem okolju se zna tu pokazati kar velika razlika. In ne vedno v korist avtorskim glasovom (pesniki in pesnice, ki berejo bolj v sebe kot poslušalstvu ali ki neumorno listajo po printih ali knjigi, preden uspejo izbrati pravo pesem za trenutno vzdušje ipd.). Pa tudi ne nujno v korist igralcev in igralk: branje, ki sega preveč v registre vznesenosti. Preberi

Čeprav bi lahko naslov konference, ki je 17. septembra potekala v Mariboru, razumeli tudi na način, da se imajo Mariborčani za deprivilegirano periferijo v primerjavi s centralizirano Ljubljano, v kateri je odobrenih daleč največ razpisov, projektov in delovnih mest, je bilo za prevoz Ljubljančanov na mariborsko konferenco več kot dobro poskrbljeno. Javna agencija za knjigo je namreč organizirala miniavtobus za 15 oseb, na katerem sta se poleg mene, nadobudne novinarke z gorenjske periferije, ki je morala vstati ob 5.30, da je pravočasno prišla do Ljubljane, nahajali točno dve osebi,Preberi

Preden si pobliže ogledamo bogato revijalno bero na področju literature in literarne vede na Slovenskem, ne bo narobe, če na grobo začrtamo idejno platformo splošnega pogleda na književnost tu in zdaj. Živimo v presenetljivo konservativnih časih kulturne retradicionalizacije in se na skoraj vseh področjih družbenega delovanja srečujemo pretežno z reciklažami davno preživetih meščanskih ekonomskih in ideoloških vzorcev, vsaka kritična misel o pravi emancipaciji in napredku pa pod vplivom te ali one spontane filozofije naleti naPreberi