Čeprav je Sabina Kosmačev tretji roman, ga je treba razumeti kot drugi roman v neki seriji, začeti z Varnostjo (2012), saj psevdonimski prvenec Hvalabogu (2006) predstavlja stilsko neko povsem drugačno, bolj jedko historično adaptacijo novozaveznih zgodb o Jezusu, z naslednjima dvema romanoma pa je Kosmač v romanopisje neposredno vnesel večino lastnosti kratkih zgodb, pisanih na podoben in sebi lasten način vse od prve objave leta 1987 v Mladini.Preberi

Tokratna dramatiki posvečena Sodobnost prinaša svežo in drzno slovensko dramatiko, ki ponuja izziv tako bralcu kot morebitni uprizoritvi in je v znamenju domišljijskih inovacij in duhovitega, ki sta nezamenljiva elementa v skoraj vseh objavljenih dramah. Ne delujeta pa le v »zabavo«, ampak v besedilih odpirata in podpirata globlje pomenske dimenzije.Preberi

Korupcija je in to očitno vsepovsod, a če so zgodbe o tem v časopisih za nas normalne, pa naj bi nas v romanu vendarle pretresle, je prepričan Skubic. Navdahnjen s časopisno novico o nekem odvetniku je tokratni tok pripovedi usmeril v bolj pravniške vode.Preberi

V prvencu Anje Radaljac spoznamo glavno junakinjo Sofijo, študentko primerjalne književnosti in »pisateljico v gradnji«, in jo spremljamo pri njenih obupanih poskusih napisati roman. Sofija se namreč nevrotično loteva novih in novih začetkov romanov. V ozadju se (k svojemu koncu) odvija njena zbledela zveza s prizemljenim Draganom, ko spozna karizmatičnega Feliksa, »razočaranega mladega kantavtorja«. Drug v drugem prepoznata zaveznika v kritiziranju etablirane kulturniške scene; perfekcionistična Sofija, ki tako vestno briše prah v stanovanju, kot brišePreberi

Ideja dogodka, ki je obljubljal iskrivost in pronicljivost, je približno takšna: romana Samo pridi domov Andreja E. Skubica in Nemir Miriam Drev sta pri založbi Modrijan izšla skoraj istočasno, avtorja pa sta lahko deli drug drugega prebrala že pred tiskom. Na četrtkovem literarnem večeru bi si tako naj zastavljala vprašanja o pisanju, likih, zgodbi ter podala svoja mnenja o prebranem. Zanimiva zastavitev, ki se je porodila v času presežka konvencionalnih predstavitev knjigPreberi

Ko smo leta 1984 začeli ustanavljati knjižno zbirko Aleph (mimogrede, eno zelo redkih oblik slovenskega založniškega delovanja, ki je leto 1991 ni uničilo, in eno še bolj redkih preživelih, ki se ni preobrazila v profitno zasebno družbo), je bilo življenje precej drugačno kot danes. Drugačno tudi v tem, da denar – razen redkim vizionarjem, ki so takrat polagali keramične ploščice, danes pa so med najbogatejšimi Slovenci – ni bil kaka posebna vrednotaPreberi

Na valentinov četrtek se je okoli 18. ure v dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu začelo tradicionalno branje Društva slovenskih pisateljev ob slovenskem kulturnem prazniku. Poleg pričakovane prisotnosti novosprejetih članov, gosta Andreja E. Skubica, predsednika DSP-ja Vena Tauferja in povezovalke večera Nine Kokelj se dogodka skorajda ni udeležil nihče drug, razen seveda članov zasedbe Pop Ovni kantavtorice Ksenije Jus in še mogoče spremljevalcev nastopajočih (da niti ne omenim kakšnega posameznika, ki se na tem in podobnih dogodkih ne zaveda glasnosti svojih monologov).Preberi