Na pol(no)

Tine in Bine sta spet udarila! No, udaril je Prepolovilec, brata pa sta mu tik za petami. Čeprav – izkaže se, da je vsaj enkrat Prepolovilec za petami njima … Tine in Bine, ki ju poznamo že iz petih drugih knjig, se tokrat preizkusita v vlogi detektivov. Mala malica za nekoga, ki ima »kot britev oster in kot strela hiter um«? Hmm, primer se izkaže za precej zagonetnega, a seveda vsa vprašanja na koncu dobijo odgovore. In za kaj pravzaprav gre? Družina Koritnik je žrtev nenavadnega pojava – izginjajo jim stvari. Popravek – pol stvari! Pol zrezka, pol kavbojk, pol daril … Kakšen nemaren zlikovec stoji za takšnimi objestnimi dejanji?!

Detektivka se odvije v dvanajstih poglavjih, ki so pisana kot spomini detektiva Bineta. Z občutkom za dramo, napetost, pretiravanje, usodnost in kar je še podobnega. Literarna žilica detektiva se pokaže tudi pri opisih, predvsem v iskanju izvirnih primerjav: »Bil sem kot milo brez rok na mokrem kamnu – ničesar se nisem mogel oprijeti.« / »K vratom sem se pognal hitreje kot gepard, ki so se mu vnele hlače.« / »Odprta vrata ekološkega otoka so bila približno tako vabljiva kot usta kita z vnetimi dlesnimi, ki se je pravkar napokal planktona.« / In tako naprej. Kot velja za ostale knjige s Tinetom in Binetom v glavni vlogi, smo tudi v tej priča odličnemu sodelovanju med besedilom in ilustracijami, ki pogosto poskrbi za humorne učinke. Za ilustracijo, ker ilustracije ne morete videti (kontekst – detektiva nekdo zvabi v lopo s smetnjaki in za njima zapre vrata): zapis, ki se glasi takole: »Uporabila sva vse svoje strokovno znanje, veščine in izkušnje in nazadnje sva se s težavo le uspela prebiti iz ekološkega otoka.« spremlja ilustracija Tineta in Bineta, ki se po vseh štirih priplazita izpod vrat, ki so na tečaje nasajena precej nad tlemi, tako da je pod njimi čisto spodoben prostor za izhod v sili. Ilustracije so tudi polne zabavnih detajlov, večkrat v obliki napisov (na različnih predmetih, na primer), pogosto pospremljene s stripovskimi oblački in nasploh stripovsko dinamične, pa tudi zelo dinamično vpete v besedilo. Edina šibka točka je motivacija zloglasnega Prepolovilca; pravzaprav ne šibka, pač pa enostavno malo preveč zadiši po trkanju na bralčevo (potrošniško) vest, kar na koncu deluje rahlo posiljeno. Ampak brez skrbi – govora je o eni strani, vse ostalo pa je na polno zabavno!

Primer Prepolovilec je torej na pol strip in na pol slikanica (povsem v duhu vsebine!), a za malo starejše konzumente slikanic, ki se jim vsaj približno svita, kdaj si avtorja zafrkantsko dajeta duška (pogosto). No, tudi ostali bodo kaj odnesli od nje – vsaj … pol!