LUD Literatura

Temne, svetle, nagubane, gladke, pikaste, rožaste … učiteljice

Susanna Mattiangeli in Chiara Carrer, Učiteljica. Prevod Dušanka Zabukovec. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2018 (zbirka Gugalnica)

Gaja Kos

S slikanico Učiteljica se S. Mattiangeli, italijanska avtorica, ki vodi tudi lutkovne in risarske delavnice, slovenskemu bralcu predstavlja prvič, medtem ko smo nagrajevano ilustratorko C. Carrer že imeli priložnost srečati v nekaj prevedenih delih. Njuna skupna knjiga je neke vrste mala enciklopedija učiteljic, pri čemer je (enciklopedično atipično) zelo duhovita, o čemer pričajo že prvi stavki: „Učiteljica ima sprednji del: navadno ga vidimo. Ima tudi zadnji del, ki ga zagledamo, kadar se obrne.» In v takšni maniri se, v enostavnih stavkih (ki pa včasih zadišijo celo po poetičnem), tudi nadaljuje: pove nam, da majhne učiteljice niso polovične učiteljice in da zelo velika učiteljica ne šteje za dve, da so učiteljice pod obleko gole, da so bile nekdanje učiteljice bolj dlakave od današnjih in so dajale manj domačih nalog, da je učiteljski jezik podoben jeziku odraslih, le še težji in tako naprej.

Ta zelo estetska slikanica se ponuja dvojnemu naslovniku: otroci bodo verjetno vsaj malo potolaženi ob spoznanju, da so tudi učiteljice (samo) ljudje in morda prijetno presenečeni, da so lahko celo izhodišče za zabavno knjigo, odrasle pa z lahkoto pospremi nazaj v čase, ko s(m)o še sami gulili šolske klopi in se potili ob kakšni posebno strašni učiteljici ali skoraj sproščeno zadihali ob kakšni prijazne vrste.

Unikatne ilustracije, ki so, kot se lahko poučimo na koncu knjige, C. Carrer prinesle prestižno italijansko nagrado za ilustracijo (Premio Emanuele Luzzati, poimenovano po znanem italijanskem slikarju in ilustratorju, ki je v Genovi dobil tudi svoj muzej), spretno, domiselno in z obilico domišljije izkoriščajo tako vsebinske kot materialne stvari povezane s šolo, od milimetrskega ali črtastega papirja do zemljevidov, izrezank, kolažev, črk, številk in marsičesa drugega.

Učiteljica je skratka knjiga za otroke, ki si želijo izvedeti o učiteljicah vse, česar jim ne bodo povedale same, in za odrasle slikaniške zanesenjake; ne nazadnje smo bili vsi enkrat (radovedni) učenci.

O avtorju. Živi v Ljubljani, kjer bere, piše kritike in še kaj, urednikuje in tu in tam kaj prevede. Rada ima mladinsko književnost. Mumini so zakon! Kadar ne počne nič od prej omenjenega, športa ali odfrči na kak drug konec sveta, včasih zato, da športa tam. Poleti svojo pisarno (beri: laptop, telefon … →

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Kolikor pošasti, toliko trikov

    Gaja Kos

    Po uvoženem Pošastkotu (Dita Zipfel in Mateo Dineen) KUD Sodobnost International še eno slikanico posveča pošastim – tokrat gre za navezo domače avtorice in poljske ilustratorke, Jane Bauer in Malgosie Zajac.

  • Na pol(no)

    Gaja Kos

    Tine in Bine sta spet udarila! No, udaril je Prepolovilec, brata pa sta mu tik za petami. Čeprav – izkaže se, da je vsaj enkrat Prepolovilec za petami njima …

  • Domišljija vs. naravni zakoni

    Gaja Kos

    Kako je mogoče, da luna, še nedavno okrogla kot balon, postaja tanka kot miškin repek?

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.