Štefančič ml., ki ga v zadnjem času poznamo bolj kot medijsko eksponiranega naspidiranca in skribomana, v časih pred ekologijo in pred internetom so takšnim znalcem in zapriseženim zapisovalcem rekli eruditi, mišljenjsko izhaja iz kritične trde teorije, ki je imela svoj vrh in največji obseg v osemdesetih in devetdesetih.

Bahamski dokument je tako nekakšno nadaljevanje Odvetnika; za oba je značilno, da je v ozadju spletke avtoriteta, ki si jemlje pravico poseganja v karkoli. Ne glede na želje okolice, takšen gospodar upravlja z usodami vseh in obenem, po istem ključu, tudi z najbližjimi.

Pohorska transverzala je podnaslovljena kot »politična kriminalka«, obeta nam kriminal v navezi s politiko ali vsaj med politiki; če bi govorila o metodah vladanja, bi morala biti verjetno »politični triler«.

Naj kar za začetek razširim na hitro in na pamet izbrani naslov in postavim tezo, da so z vrednotami in njihovimi vsakokratnimi aplikacijami, torej z vrednotenjem, skoraj le težave. Te zagate mi, zainteresirani za kritiko in večinoma njeni pisci, morda najbolj opazimo na primeru literarnega vrednotenja. Redko se zgodi, da nabor in izbor naših kolegov, ki jih povabijo v katero od žirij za vse bolj številne literarne nagrade, popolnoma sovpade z našim lastnim, redko se nam zgodi, da naše sedenje v kateri od žirij vsaj kateri od kolegov pohvali kot zgleden primer trdne in nevpletene presoje, da s svojim tihim odobravanjem ali celo napol sramežljivo in na glas pove, da se z izborom strinja.Preberi

Matej Bogataj je literarni in gledališki kritik, esejist in dramaturg, rojen leta 1964 v Ljubljani.

Matej Bogataj (1964) je literarni in gledališki kritik, občasni dramaturg in menda v zadnjem času tudi prozaist, če ne gre za kakega soimenjaka.

Matej Bogataj je literarni in gledališki kritik, občasni dramaturg, tudi prozaist. Študiral primerjalno književnost in angleščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, prvo objavljeno besedilo v Teoriji in praksi, sicer od leta 1989 samozaposlen in težak na področju kulture. V devetdesetih letih zunanji urednik za leposlovje pri DZS, obsežen in nepregleden opus literarnih kritik na Radiu Študent in Radiu Slovenija, v skoraj vseh slovenskih časopisih in revijah (Republika, Slovenec, Dnevnik, Večer, Delo, Razgledi, Teleks, Ampak, Mladina), daljša besedila objavlja v Literaturi, Sodobnosti, Dialogih, piše tudi gledališke kritike. Knjižne objave: Konec koncev (1993), Obrobje brez središča (1994), Prebrano, precenjeno (2004) itd.Preberi