Matej Bogataj

Gledališko listje

izid: 2008

zbirka: Novi pristopi

zvrst: esejistika

avtor_ica: Matej Bogataj

kategorija: knjige

Matej Bogataj (1964) je literarni in gledališki kritik, občasni dramaturg in menda v zadnjem času tudi prozaist, če ne gre za kakega soimenjaka.

O knjigi

Matej Bogataj (1964) je literarni in gledališki kritik, občasni dramaturg in menda v zadnjem času tudi prozaist, če ne gre za kakega soimenjaka. Študiral primerjalno književnost in angleščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, prvo objavljeno besedilo v Teoriji in praksi, prvo napisano knjižni prvenec, sicer od leta 1989 samozaposlen in težak na področju kulture. V devetdesetih letih zunanji urednik za leposlovje pri DZS, obsežen in nepregleden opus literarnih kritik na Radiu Študent in Radiu Slovenija, v skoraj vseh slovenskih časopisih in revijah (Republika, Slovenec, Dnevnik, Večer, Delo, Razgledi, Teleks, Ampak, Mladina), daljša besedila objavlja v Literaturi, Sodobnosti, Dialogih, Novi reviji, piše tudi gledališke kritike in kolumne, kjer pač je, menda rad plava, hodi in poseda, tudi po žirijah. Knjižne objave: Konec koncev (1993), Obrobje brez središča (1994), Prebrano, precenjeno (2004), se zdi, da bi spet praktično delal v gledališču, včasih grozi, da ima zalogo esejev o domači prozi.

Iz knjige

Ali ni že čas, da se bolj odločno zgane tudi domača dramatika?

O avtorju_ici

Matej Bogataj je literarni in gledališki kritik, občasni dramaturg, tudi prozaist. Študiral primerjalno književnost in angleščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, prvo objavljeno besedilo v Teoriji in praksi, sicer od leta 1989 samozaposlen in težak na področju kulture. V devetdesetih letih zunanji urednik za leposlovje pri DZS, obsežen in nepregleden opus literarnih kritik na Radiu Študent in Radiu Slovenija, v skoraj vseh slovenskih časopisih in revijah (RepublikaSlovenecDnevnikVečerDeloRazglediTeleksAmpakMladina), daljša besedila objavlja v LiteraturiSodobnostiDialogih, piše tudi gledališke kritike. Knjižne objave: Konec koncev (1993), Obrobje brez središča (1994), Prebrano, precenjeno (2004) itd.