Mitja Čander

Kuvertirana poteza

izid: 2008

zbirka: Novi pristopi

zvrst: esejistika

avtor_ica: Mitja Čander

kategorija: knjige

Mitja Čander se je rodil leta 1974 v Mariboru.

O knjigi

Mitja Čander se je rodil leta 1974 v Mariboru. Študiral je primerjalno književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Od leta 1992 je doma in na tujem objavil številne kritiške in esejistične tekste o slovenski in svetovni književnosti. Vse od začetkov v letu 1996 ureja knjižno zbirko Beletrina. Leta 2001 je na povabilo Naklade MD uredil antologijo mlajše slovenske proze, ki je doslej izšla v sedmih tujih jezikih, leta 2004 pa pod naslovom O čem govorimo tudi doma v zbirki Kondor. Zasnoval je Slovensko zgodbo, zbirko petdesetih slovenskih romanov od začetkov do danes, ki jo je izdala časopisna hiša Dnevnik. Za svoje delo je prejel Stritarjevo nagrado (1998), Glazerjevo listino (2000), nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec (2003) in lirikonfestov zlat za najboljši esej (2008). Ob literaturi se je ukvarjal tudi z mladinsko kulturo, še vedno pa je dejaven kot dramaturg, kolumnist in pisec scenarijev za dokumentarne filme. Kuvertirana poteza je po Zapiskih iz noči (2003), ki so bili prevedeni tudi v hrvaščino in češčino, in Pokrajinah proze (2006) njegova tretja samostojna knjiga. Tokrat skuša z esejističnim zamahom izrisati zgodbo slovenskega povojnega pripovedništva.

Iz knjige

Je literatura ne le poročilo o postopnem izničenju, ampak tudi živa sled posameznikove zlitosti s tistim, kar ni on sam, 
pa naj bo to poljubna materija, ljubljeno bitje, trenutek smrti ali pogled Boga?

O avtorju_ici

Mitja Čander se je rodil 9. marca 1974 v Mariboru. Diplomiral je iz primerjalne književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti. Na slovensko literarno sceno je stopil v devetdesetih. Z urednikovanjem se je ukvarjal že na študentski Tribuni. Med letoma 1995 in 2000 je urejal literarno prilogo mariborskih Dialogov. Vse od začetkov v letu 1996 ureja knjižno zbirko Beletrina, od leta 2000 je bil tudi predsednik strokovnega sveta, v letih 2009 in 2010 pa odgovorni urednik Študentske založbe. Leta 2001 je na povabilo Naklade MD uredil tudi antologijo mlajše slovenske proze, ki je doslej izšla v hrvaškem, nemškem, madžarskem, romunskem, angleškem, makedonskem in srbskem prevodu, leta 2004 pa pod naslovom O čem govorimo tudi doma v zbirki Kondor. Zasnoval je Slovensko zgodbo, zbirko petdesetih slovenskih romanov od začetkov do danes, ki jo je izdala časopisna hiša Dnevnik. Bil je tudi med snovalci obsežnega projekta Svetovni dnevi slovenske literature. Je član sveta Nove revije (od 2003) in uredništva Sarajevskih zvezkov, regionalno najodmevnejše literarne revije (od 2005). Med leti 2006 in 2010 je bil urednik in koordinator projekta Sto slovanskih romanov za Slovenijo. Od leta 1992 je doma in na tujem objavil obilo kritiških in esejističnih besedil o slovenski in svetovni književnosti. Njegova besedila so prevedena v angleščino, nemščino, španščino, ruščino, grščino, litvanščino, poljščino, češčino, madžarščino, romunščino, srbščino, makedonščino, portugalščino, hrvaščino, finščino, v knjižni obliki pa so izšla na Hrvaškem, Madžarskem in v Makedoniji. Za svoje delo je prejel štiri priznanja: Stritarjevo nagrado (1998), nagrado za najboljšega mladega kritika, Glazerjevo listino (2000), ki jo za dosežke na področju kulture podeljuje mesto Maribor, nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec (2003) in lirikonfestov zlat za najboljši esej ( 2008 ), trikrat pa je bil nominiran za nagrado za najboljšo esejistično knjigo.  Ob literaturi se je ukvarjal tudi z mladinsko kulturo, še vedno pa je dejaven kot dramaturg, kolumnist in pisec scenarijev za dokumentarne filme. Je član Nacionalnega sveta za kulturo RS (od 2004).Od leta 2010 opravlja delo programskega direktorja Evropske prestolnice kulture – Maribor 2012.

Čander je doslej izdal tri samostojne knjige. Zapiski iz noči (2003) – v celoti so bili prevedeni tudi v hrvaščino in češčino – predstavljajo njegov esejistični prvenec. V njem se ukvarja predvsem z moderno svetovno prozo. Pokrajine proze so nekakšen siamski dvojček prve knjige. Tokrat skuša avtor z esejističnim zamahom izrisati zgodbo slovenskega povojnega pripovedništva. Kuvertirana poteza je njegova tretja esejistična knjiga, tokrat se njegov esejistični jezik širi v območje avtobiografske proze in angažirane kolumnistike.