Tokrat noč kot malina. Gnetljiv sadež, vrenje sladkorja, sok, ki polzi po bradi. Ali: noč kot sarma. V zrele liste stisnjena pest, kisel vonj, ki zažiga; udarec, prdec, padec. A vendar, ko se ovojnice razprejo, ko so z nohti ali nožem razgrnjene svečane zavese – meso, razpadajoča materija, enakomerno prežeta s tolstimi, belimi riževimi črvi. Geometrija gnilobe, življenje na svojem vrhuncu, kulminacija življenja v obliki zatiranja lastnega tkiva. Noč kot nekaj.Preberi

Songs for Drella

Železniške proge so bile, tako kot afriška zakotja in japonska mesta, od nekdaj izpostavljene pomanjkanju poštnih naslovov, kar še zlasti velja za tisto nesrečno, a zlato obdobje pred pojavom satelitov in GPS-a. Že prav, človek kdaj pa kdaj naleti na kako postajo z imenom kraja, v najboljšem primeru s pravim naslovom in hišno številko, a zvečine gre za puste, krvave kilometre, ki si jih zapomnimo le, če je bil nekdo prav tam naPreberi

New York

Človek na Skillmanovi ulici 210 v Bed Stuyu v Brooklynu v krču in časovni stiski piše za časopis, kajti zunaj divja orkan, ali pa bi vsaj moral. Rečeno je bilo, da bo neprijeten veter vse pometel, pa čeprav se prav nihče ni potrudil, da bi to vse količkaj natančno opisal. Zanj je vse trenutno obsedeno lupljenje nekega kontinenta, ribanje velikega jabolka v prazno konzervo Heinzovega pečenega fižola, medtem ko na oni strani, kot kamen, Manhattan počasi tone v tri krasne.Preberi

Berlin

Reichenberger Strasse je živahna ulica južno od proge. Na južni strani trase, po kateri je resnično nekoč, pred zanje zadnjo vojno, tekla in se na koncu tudi do konca iztekla proga. Tračnice so potem izkopali, jih pretopili ali vgradili v Teufelsberg, Hudičev hrib iz odpisanih vagonov in nekaj milijonov kubičnih metrov žlindre, na katerem so pozneje zavezniki postavili vohunsko postajo. Razteza se v dolžini dobrih dveh kilometrov, približno med Oranienplatzom in kanalom, kar je južnejePreberi

Sanjao sam fini party, mnogo ljudi nigdje žandara

Lou Reed

Velvet Underground & Nico

Nedeljsko jutro, ulica južno od proge. Kraj pisanja, njegov ogabni čas v četrti sežganih miz, plesnivi hladilniki, ki se odpirajo samo zato, da bi z bele stranice za trenutek izginil nekogaršnji odsev, se utopil v sesirjenem mleku in korenju. Motorji primestnih avtobusov turirajo in v zrak pošiljajo porcije smoga, vlaki zavirajo in vagoni butajo drug ob drugega, potne tračnice se bleščijo kot žarometi. Iskre,Preberi

Marko Pogačar se je l. 1984 rodil v Splitu. Objavil je štiri pesniške zbirke, tri zbirke esejev in zbirko kratkih zgodb. Je urednik književne revije Quorum in dvotednika o kulturnem in družbenem dogajanju Zarez. Bil je štipendist fundacij Civitella Ranieri, Passa Porta, Milo Dor, Brandenburger Tor, Internationales Haus der Autoren Graz, Récollets-Paris idr. Njegovi teksti so prevedeni v 25 jezikov. V slovenščini bo kmalu izšel prevod njegove pesniške zbirke Predmeti.Preberi