Leta 2011 je umetnik Richard Prince v newyorškem Centralnem parku po tleh razgrnil belo rjuho in nanjo razporedil izvode svoje nove knjige. Glavni protagonist in tudi prvoosebni pripovedovalec je najstnik Holden Caulfield, ki ga ravnokar vržejo iz elitne šole. Roman opisuje dva dneva potovanja domov, ki je opisano kot tok misli, protagonist pa se jih spominja za nazaj, ko okreva v medicinski ustanovi. Preberi

V soboto, ko se je dan že prevešal v večer, torej v času, ko so živilske trgovine v središču Ljubljane že zaprte, sem opazil, da nam je zmanjkalo mleka. Odločil sem se, da grem ponj na najbližji mlekomat. Čeprav imam do njega le kakšnih dvanajst minut hoda, sem se odločil izpolniti namero, ki sem jo že nekaj časa načrtoval: odpeljal se bom z avtobusom! Sploh se ne spomnim, kdaj sem se nazadnje peljal z avtobusom, saj živim na lokaciji, kjer lahko boljPreberi

»Prosim, ne govorite mi o vremenu, gospod Worthing«, se v igri Važno je imenovati se Ernest na opazko o lepem vremenu odzove Gvendolina Fairfax in nadaljuje: »Kadarkoli mi ljudje govorijo o vremenu, sem vedno skoraj prepričana, da mi govorijo nekaj drugega.« Takoj zatem ji John Worthing hiti zatrjevati, da je dejansko mislil na nekaj drugega: »Gospodična Fairfax, vse odkar sem vas spoznal, vas občudujem bolj kot katerokoli dekle … ki sem ga spoznal … odkar sem spoznal vas.«Preberi

Leta 2013 je izšel ponatis knjige A Crack-Up at the Race Riots. Leta 1998 jo je napisal Harmony Korine in povedal, da govori o rasni vojni, ki se dogaja na Floridi, kjer Judje sedijo na drevesih, črnce vodi MC Hammer, belce pa Vanilla Ice. Dodal je tudi, da gre za »veliki ameriški izberi-svojo-avanturo roman«. Če knjigo prelistamo, vidimo, da gre za zbirko (zelo) kratkih besedil, seznamov, ročno napisanih vrstic in nekaj porisanih fotografij.Preberi

Premražen je ležal na puščavskem pesku. Predramili so ga prvi sončni žarki.  

»Kje sem?!« Vstal je in se napotil v nasprotno smer od žareče krogle, da mu ne bi preveč bleščalo v oči. Razbijalo mu je v glavi. Stresel si je pesek z obleke in odvezal kravato. Ko je hodil že kakšno uro, je vzšlo še eno sonce. Preberi

Nebo brez oblačka in sonce visoko na nebu. Vročina. Urejene trate obdajajo dovoze. Vrstne hiše so bolj kot ne enake. Pred eno od njih se ustavi manjši kombi, iz katerega izstopi mladenič s športno frizuro. Odpre stranska vrata na vozilu in bronaste mišice se mu rahlo napnejo, ko prime težko torbo z orodjem. Stopi do vhoda. Pozvoni.Preberi

Lorem ipsum

Sedel je na postelji in zrl v temen profil. Obrnjen je bil proti edinemu viru svetlobe, tankemu snopiču, ki se je komajda prebijal skozi staro ključavnico in padal na preperel parket. Profil majhne odprtine je imel nenavadno človeške poteze. Pogledal je stran. »Obrazi,« si je zamrmral. Zdaj jih je videl že povsod. Ko je zamižal, je vedno začutil nos tik pred svojim, čelo, ličnice, brado, veke. Ne oči! Veke. Zaprte veke, ki pa ga niso motrile nič manj. Kot bi tiPreberi

Kako opozoriti in pokazati na nekaj, kar ne obstaja? Knjige je pregovorno treba vzeti v roke, toda kako prijeti knjigo, ki je ni?  V tem primeru zadostuje, da jo prebereš. Neotipljivo – berljivo je namreč e-knjiga, ki smo jo skupaj z avtorji Prišlekov pripravili v času tretjega Prepišnega uredništva (20.–24. april 2015), da bi z njo pokazali izbor tistega, kar bo v prihodnjih letih v zbirki Prišleki izšlo tudi v bolj oprijemljivi obliki.  Med tukaj objavljenimi avtorji so tudi takšni, ki bodo v prihodnjih letih izdali svoje prvence. Ker pa je posebej na prvo knjigo težko – in nujno – čakati, si lahko ta čas vsaj nekoliko skrajšamo. Obetajo se nam zanimive knjige z raznolikimi poetikami. Vedno bo pravi čas zanje. S svojimi teksti se predstavljajo:  Primož Čučnik , Mitja Drab , Leonora Flis , Jasmin B. Frelih , Blaž Iršič , Jedrt Maležič , Tomo Podstenšek , Arjan Pregl , Ana Svetel , Peter Svetina . Knjiga je izšla samo v  elektronski obliki !

Tuuut. In potem tišina.

Na tleh se je nekaj premaknilo. Počasi in previdno. Kot žival, bitje noči. Kot da pozdravlja temo, starega prijatelja, in skupaj z njo naredi korak. Čeprav ni šlo za korak. Bolj za plazenje.

Pogled je lezel po prostoru. V tišini.Preberi

»… in poroča, da je prišlo do nove tragedije. Na razburkanem morju se je prevrnila ladja z begunci. Utonilo je sedemsto ljudi.«

– Fak, pa kaj jim je treba sem rinit, pizda?!

– Mali, pazi, kako govoriš!

– OK. Zakaj prihajajo sem? Saj tudi tukaj ni nobenega dela. Ti si brez službe, mat je brez službe, že tri dni žulimo tole župo. Ti si že čisto potopljen v ta TV, samo še sediš na kavču in gledaš …Preberi