lahko se urim v prisotnosti
lahko čutim prst, ki potuje
po mojem čelu in govori

bodi tu
ti si tukaj

lahko pozabim, da je kdaj
obstajal drug čas
lahko sem in pijem z vrtov

zelena jagoda, tulipani
kanglica, kanglica
vodo drži

in na vogalu rastejo
maline in mamin paradižnik
in je vse rdečePreberi

Indijanci
strižejo svoje lase
iz žalosti
tako kot jaz
padajo lasje
so v trenutku smet
tudi hrana nekoč
postane madež
shranjen prvi
pramen
bil je zlat
in je obetal
katera leta
strižem?
letnice so v deblih
zato grem vse
do korenin
veliko polje
brez spomina
in izkušnje
kjer je dim
brez svoje sence
si povem
na tistem mestu
v tisti točki
da bom
lahko
kjerkoli
znova –Preberi

Sedem avtorjev, sedem duhovitih zgodbic.

Ljudje, ki sprašujejo,
bi morali vedeti,
da bo nekoč nekdo
odgovoril.
Ali znate
odgovarjati temeljito?
Bela krogla zadene barvno,
da se skotali v luknjo,
slišimo njeno pot,
zamolklo teče v temi,
in če je vprašanje pravo,
če je temeljito
in smo pripravljeni,
bomo zagledali barve,
zaprli bomo oči
in pozabili na telesa.
Stali bomo
v svojem prostoru.
Za hip bo okolica spokojna
kot ribe v akvariju.
Videli bomo odgovor
in kako potuje žalost.Preberi

videla sem jo
zvečer
z nekega
malega vrta
bil je velik
kot so veliki
najmanjši bazeni
na njem
je nekaj raslo
podobno je bilo
solati
na dolgem peclju
malo drevo
s težko glavo
namesto krošnje
prevelike reči
nečemu kljubujejo
nečemu
kar je večje
od gravitacije
in od nje
so večja
samo pričakovanja
videla sem jo
luno
bila je mali prstan
nedokončan
ali zlomljen
videla sem jo
zvečer
z nekega
malega vrta
taka je
suverena poteza
naPreberi

Pod svojim balkonom vsako noč zagledam
žensko s telefonom. Nikoli me ne opazi in vedno
govori. Pride, ko je polnoč ali še kasneje. Dolge ure
hodi po eni sami ulici in nabira dolžine
kot plavalec v bazenu. Ženska s telefonom v roki
hodi hitro in odločno in govori rešitve.
To je možnost A, reče v telefon in pomolči,
ko me zagleda, imaš pa tudi opcijo B,
nadaljuje, ko se izteče dolžina mojega balkona.
Nekdo na linijiPreberi

– Ti, a mi narediš eno uslugo.

– Kakšno.

– Velika je.

– Povej.

– Otroka imam.

– Vem.

– Marina gre jutri s prijateljico na predstavo.

– Okej.

– Jaz grem tudi zraven.

– Ja.

– Otroka imam.Preberi

Danes je svet širok in lahek,
v roke se mi poda kot žlica,
s katere piham topel veter,
da ne obstanem v zatišju.
Danes mi je dano, da so moje
misli dobre in redke. Ni treba
veliko, da ni ničesar preveč.
Ko vozim zraku naproti in je
vsega dovolj, se sama odločim,
da ne izberem ničesar. Moja
pljuča se dvigajo kot kupola.
Sonce je na drugi strani
travnate gladine.Preberi

Do svojih rojstnih dnevov gojim mešane občutke. Rad bi jih imel rad. Celo več, zdi se mi smiselno in naravno, da bi jih imel rad. Bilo bi v redu, če bi se zjutraj zbudil in bi bil vesel, da je moj rojstni dan. Šel bi v trgovino po hruške – hruške imam še posebej rad – in ves čas bi vedel, da je moj rojstni dan in zdelo bi se mi, da so vsi ljudje prijazni – če ne bi bili, bi jih v to prisilil – in dan bi mineval v sladkem pričakovanju daril.Preberi

V nedeljo zvečer je moja torba pripravljena.
Zvezki v njej si sledijo, kot si bodo jutri sledile
šolske ure. Oblačila za ponedeljek so položena
čez stol. Umita sem, brez nogavic in v pižami.
Dišim po milu. Moja soba je prezračena, rjuhe
so hladne. Mama v spalnici lika perilo in gleda
film na televiziji, oče je že v postelji in gleda z
njo. Vsake toliko ju zaslišim, kako se smejita.
Priprem okno, stopim na balkon inPreberi