1. aprila 2016

Indijanci

Anja Cimerman

Indijanci
strižejo svoje lase
iz žalosti
tako kot jaz
padajo lasje
so v trenutku smet
tudi hrana nekoč
postane madež
shranjen prvi
pramen
bil je zlat
in je obetal
katera leta
strižem?
letnice so v deblih
zato grem vse
do korenin
veliko polje
brez spomina
in izkušnje
kjer je dim
brez svoje sence
si povem
na tistem mestu
v tisti točki
da bom
lahko
kjerkoli
znova –

otrok je žogo
vrgel v zrak
in sama si bo
izbrala padec
vrana ki se ne
umakne s ceste
ve da bo
kjerkoli
spet –

O avtorju. Anja Cimerman (1989) je študentka Fakultete za arhitekturo. Ukvarja se z grafičnim oblikovanjem, petjem, pisanjem ter prirejanjem literarnih dogodkov. Knjige prebira tudi na stranišču, in to ni vrednostna sodba.

Avtorjevi novejši prispevki

Predmestje

Poezija
Potovanje

Branje
Popolna črka

Branje

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.

Sorodni prispevki

Novembra, ob misli na Voltaira

Jane Hirshfield

(Poezija, < 1 min)

Ne da sem kdaj mislila, / da bi filozofa morala jemati dobesedno
D. G.

Tjaša Škorjanc

(Poezija, 1 min)

nič strašnega,  / le dah, ki ga prereže na pol kot kutino
Neimenovana Noetova žena dela popis

C. T. Salazar

(Poezija, < 1 min)

srce konja srce hijene hrbtenica laboda