Če je seks tekst, potem sta osnovni vprašanji dve: kako seks pišemo? in kako seks beremo?

Prvo vprašanje Uroša Praha ni delovalo le kot prostorski, ampak tudi kot časovni izlet. Še posebej glede na odgovore kosovskega poeta Arberja Selmanija. Na Kosovu namreč ni lahko objaviti nečesa s seksualno vsebino. Tudi zato je zanj pisanje o seksu upor. Piše zato, ker ne more govoriti. Ker torejPreberi

Iz zvočnikov se je razlegala Azra: anarhizam mi je bio u krvi, svi na barikade / sanjao sam kako vode proletere mlade / a danas doktore pomozi mi / teško mi je, vjeruj mi, / što da radim bez akcije po čitavi dan? Pesem nas je takoj uvedla v problematiko možnosti in nemožnosti družbenega boja in nas v klubu Cankarjevega doma, nenavadno elitnem okolju za dogodek, ki ga je organizirala Paraliterarna organizacija IDIOT, spomnila naPreberi

Četrti dan mednarodnega festivala Literodrom je bil posvečen omizju o literarni kritiki, na katerem se je pokazalo, kako v slovenskem literarnem prostoru primanjkuje tovrstnih javnih razmislekov o vlogi in funkciji literarne kritike danes, o njenih avtorjih in bralcih, o njenih oblikah, medijih objave in nazadnje o kontekstih, v katerih se najpogosteje pojavlja. Pokazalo se je, da je bolj kot kritika v krizi refleksija kritike, torej nekakšna metakritika, ki ocenjuje in reflektira kritiško početje. Čeprav soPreberi

V torek, 23. 12. 2014, se je v MGL zgodila premiera predstave Gotska okna, nekaj manj kot tri četrt ure dolga uprizoritev v režiji Barbare Pie Jenič, ki je tudi tudi avtorica koncepta. Ker gre za predelavo znamenitega pesniškega cikla Gotska okna Daneta Zajca (ki ga je mogoče najti v pesniški zbirki Jezik iz zemlje), se v prvi vrsti zastavlja vprašanje samega prenosa poezije v dramski tekst, ali bolje, na oder.Preberi

Dogodkom Debatne kavarne, ki so potekali v sredo, 26. 11. – torej na otvoritveni dan knjižnega sejma –, je bilo z izjemo časovne sorodnosti skupno tudi to, da so skušali biti aktualni. Predmet njihove obravnave so zaznamovale nove prakse in pristopi, ki se bi naj zgodili zavoljo razvoja (internetne) tehnologije ali pa zato, ker so bile teme pogovorov nekoliko osrediščene okoli mladih.Preberi

Na Pisateljskem odru knjižnega sejma se je dogajalo tudi za vikend. V soboto je bil popoldne na sporedu pogovor z Ervinom Fritzem, zvečer pa klepet med Katjo Perat in Boštjanom Naratom. Za poznanstvo med njima je krivo dejstvo, da je Boštjan Katjo ob priliki označil za pripadnico svojega »plemena«, ljudi, ki ga na tak ali drugačen način nagovarjajo, pa čeprav jih pozna zgolj bežno ali sploh ne – pojem plemena mu je, je priznal, veliko bliže kot pojem generacije. Katjo prav tako moti težnjaPreberi

Dogajanje na Pisateljskem odru je otvorila Brina Svit, ki je s povezovalko pogovora, prevajalko Barbaro Simoniti, predstavljala in razpravljala o svojem najnovejšem romanu z naslovom Slovenski obraz. Povod za pisanje knjige je bila pisateljičina ljubezen do tanga, ki jo je tudi popeljala v Buenos Aires, kjer je spoznala slovenske Argentince, o katerih je v romanu pisala zgodbe. Po njenih besedah je to knjiga o identiteti oziroma potopis notranje pokrajine. Svitova sicer tudi sama že dobri dve desetletji živi v Parizu in zato tudi razume to dvojnost. TekomPreberi

S knjižnega sejma najbrž še nobeno leto nisem prišla tako poklapana. Morda sem kriva sama, ker sem si izbrala napačne debate in sem pretekla leta izbirala bolje, ampak četudi vzamem to v zakup, so bili dogodki, ki sem jih letos obiskala, vseeno skrajno klavrni in – pravzaprav – ne(povsem)vredni javne prezentacije.Preberi

Beograjski knjižni sejem velja že od nekdaj za pomembno literarno manifestacijo v regiji. Prav tako že leta vzdržuje priljubljenost tudi med tukajšnjimi prebivalci, čeprav se knjige v Srbiji, kot tudi povsod drugje, redko berejo, še redkeje pa kupujejo. Če bi posegli po popularni psihologiji, bi lahko morda ugotovili, da je sprejemljiva stalnica to, da je nečemu, kar se dogaja enkrat letno, treba dati veljavnost in to zaznamovati z majhnim ritualom obiska sejmskih dvoran, morda pa tudi z nakupomPreberi

Serija dogodkov Knjigokup, ki se bo še nekaj tednov (do 18. oktobra) odvijala v Modrijanovi knjigarni v Ljubljani, skuša sporadično odgovarjati na razna vprašanja o knjigi. Res o knjigi, saj so večeri posvečeni večini prisotnih v komunikacijskem krogu knjige, še največkrat pa izostane avtor. Seveda je to pri prevladujoči shemi literarnih večerov z avtorjem na piedestalu zelo dobrodošlo, še posebej ker se zdi, da je javnost o tovrstnih tematikah precej slabo poučena. Le to, da je občinstvo na dogodek načeloma prihitelo neposredno iz svojih pisarn na založbah ni tako razveseljujoč podatek, pa vendar.Preberi