Vsako leto težje napišem pesem.

Notri si postavila medvedka / in z narejenim obrazom, / z ukradenim glasom zagodrnjala.

michel platini ne bo nikoli niti okusil korupcije / kakršno sem zmožen proizvesti na my managerju

Preprosto so zapustili gozd. / Vsa čreda se je počasi / podala proti mestu.

iz veveric bodo v pomanjšani resoluciji prišle hrušice / in slišal boš samo sosedin glas oče ti je bil lep / kot marlon brando

kjerkoli obsediš te zaznamujejo le letnice lesenega trenutka

v Tanzaniji ne vidiš losov / Rusije ne moreš prečkati brez ozeblin

ker včasih ni pomembno, koliko je ura, ampak le, da jo bo nekdo zalil

Smeti se zajedajo v zemljo: stari čevlji, gume, železo, orodje, par ženskih škornjev, rumena žogica.

nagon telesu pod vodo najprej veleva zadržati dih, dokler nivo kisika ne pade tako nizko, da telo začuti skorajšnjo smrt in, samo sebi navkljub, zajame dih