Sloni

Mojca Sovdat

Čudežni sloni.
Tam nekje na obzorju jih zagledam,
kako korakajo
v tišini dneva, ki se poslavlja od sonca.

Kaj nosijo te mogočne živali?
Kje vse so že bile?
Katerih tal so se dotaknile?
Katere vode so jih odžejale?
Kateri viharji so jih obšli?
Katerim zverem so zrle v oči?
Katera drevesa so jih sprejela v svojo senco?

Zemeljska bitja.

Slon se ustavi ob meni. Poznam te.

O avtorju. Mojca Sovdat (1991) ljubi in verjame v naravo, v svetlobe, teme in vse vmesne odtenke tega, kar smo in tistega, kar nismo. Je rada med ljudmi, živalmi in drevesi, ki so ji dom. Všeč so ji tišine, ki polnijo, prizemljijo, ne dajejo teže. Najbolj s seboj je takrat, ko lebdi … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • S pišem vetra pišem verze

    Vid Karlovšek

    kadar skušam / kaj reči / pride / iz mene le / zabuhel / krik

  • Skalpel je zapel

    Hana-Uma Zagmajster

    Rada bi bila fluid / Pa sem črepinja / V koži na nebu v soju neonke / Rezilo / Na moji sliki UV akrilo / Krvavičke

  • S(po)tik

    Tinkara V. Kastelic

    Vedno, ko pišem, pravzaprav pišem tebi, / pretkani paberkovalec domišljij. Čeprav me ne bereš. / Čeprav me zadnje čase skoraj nihče več
    ne bere, ker se kakor kamen kujam in molčim.

Izdelava: Pika vejica