Nešto kao ništa

Nežka Struc

nešto kao da sem psihopatka
sezoni graha je potekel rok pred dvema letoma
letos semena ne klijejo
pognali bodo tleči leteči kamni
nešto kao žerjavica
za tiste ki se ne morejo več zaljubiti
to pozabijo po nekaj pirih
pa nam ostanejo oguljeni hrbti
bukvalno sem si na žebljih prebodla kožo
nisem ravno jezus
da bi se kamorkoli pustila pribit
nešto kao da mi je slabo
od riževega mleka
tista sladkoba se je sesirila
v plast neprebojnega zidu
al araf bi lahko bil med nama
nešto kao manipulacija
šetam ti psa gor dol ven not
skačem čez stopnice
nagazim na vedro gneva
mislila sem da je v njem luknja
želela sem se vreči na zobe
gnev se ni iztekel
zobje se niso polomili
ojojojojoj ojojojojoj
nešto kao da ni ništa
nešto kao da prošlost loopira
zvijajo te počasi časi
moj časovni stroj
tačkam gre za življenje
tačke morajo počivati
tačke morajo sanjati
i nešto kao da je ljubezen vedno dovolj

O avtorju. Nežka Struc, rojena 1987 v Mariboru. Antropologinja in pesnica. Pri Hiši poezije je leta 2017 v zbirki Sončnica izšla njena prva zbirka Nihanja, marca 2018 je v Galeriji K18 (Maribor) postavila samostojno razstavo Prostor poezije: prostorska postavitev poezije, leta 2013 je svoje pesmi razstavljala na razstavi Rezidence Maistrove, Avtoportretni akt. Njene pesmi so bile objavljene v Poetikonu. Maja … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Tri pesmi

    Tadeja Logar

    prostor ki ga poseljujemo / smo najeli ne da bi prebrali drobni tisk / prepričani da nam pripada / smo založili listine

  • Ponte Rosso

    Anja Pečjak

    zadrgneš jo toliko da ji na usta privre pena / in se davi // davi se / oči padajo iz jamic // davi se / visi v zraku obešena za kolke / in se davi

  • Triptih za žalost

    Bojana Jovićević

    Iz odprtin za oči mi je prilezla velika debela vrv. / Bilo me je strah. / Ugotoviti poškodbe / poiskati škarje / zaviti v rjuhe / si rečem.

Izdelava: Pika vejica