Staranje

Anja Grmovšek

Vsako leto težje napišem pesem.
Proces je podoben staranju.
Težje se prilagajam,
težje popravljam napake,
težje se vračam na mesta,
kjer sem pred leti obstala.

Med enim in drugim je vedno večja luknja,
čedalje več časa, ki se odlaga,
čedalje več stvari, ki jih ne morem zaobiti,
če bi želela napisati dobro pesem,
če bi želela odpustiti.

Vsako leto se težje spoprijemam s starostjo.
Straši me, pomeni, da se bližam koncu.

Vsako leto se težje spoprijemam s pisanjem.
Straši me, pomeni, da ponovno začenjam od začetka.

O avtorju. Anja Grmovšek (1993) je magistra profesorica slovenistike in primerjalne književnosti. V svoji nalogi se je ukvarjala s sodobno slovensko poezijo, svoje pesmi pa je objavila v vidnejših literarnih revijah in se leta 2016 uvrstila v finale Pesniškega turnirja. Je literarna urednica spletne kulturne platforme Koridor – križišča umetnosti.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Moskovska jutra

    Sabina Vostner

    Človečnost zajeti v obstoj / mehko raztrositi miselnost / enega poleta. // Sladka tišina / iz neba prejeta.

  • Sopeča sreča

    Meta Blagšič

    v času tišine sopeča sreča napada veke otroških oči

  • 2 pesmi

    Tone Škrjanec

    z vrha se je spustila toplota, ni bil bog, veliko jih to pomeša, to bleščečo svetlobo in toploto.

Izdelava: Pika vejica