* * *

Anja Grmovšek

Iščem malenkostne oprimke, da mi nikoli več
ne bi bilo treba vzgajati dvomov. Prehitro se
navežem na stvari, ki nimajo nobene vrednosti.
Recimo na polomljene dežnike in reklamne
letake v čakalnicah. Ljudje smo čedalje več
pripravljeni tvegati na račun drugih. Se zanašati
na intuicijo in v neznančevem pozdravu iskati
simptome psihopatije. Takšni, kot smo, imamo
vso potrebno svobodo, da se uničujemo. Nekoč
sem se po čistem naključju znašla v lokalu, kjer
mi je natakar povedal svojo življenjsko zgodbo,
še preden se mi je predstavil. Želim si, da bi
ljudje poslušali toliko, kot govorijo. Počasi
začenjam razumeti, kako delujem. Mrtva srna
ob robu ceste me ne bo pripravila do nenadnih
vzdihov, medtem ko bi se zaradi nekaterih
banalij lahko raztrgala na pol. Včasih se zalotim,
da razmišljam o tem, koliko menstruacij se v sobi
razliva po spodnjem perilu. Koliko ljudi zatrjuje,
da ne verjame v boga in koliko od teh ljudi ga v
kriznih trenutkih vseeno nagovarja. Koliko ljudi
si diha v grla, se žveči po jezikih, se prebada s
pogledi. Iščem vzroke, zakaj ne bi dvomila v to,
kar mi je povedal natakar. Da škripajoče postelje
o srečnih ljudeh povejo več kot njihovi nasmehi.

O avtorju. Anja Grmovšek (1993) je magistra profesorica slovenistike in primerjalne književnosti. V svoji nalogi se je ukvarjala s sodobno slovensko poezijo, svoje pesmi pa je objavila v vidnejših literarnih revijah in se leta 2016 uvrstila v finale Pesniškega turnirja. Je literarna urednica spletne kulturne platforme Koridor – križišča umetnosti.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Destrukcije

    Vid Karlovšek

    glodam kost / ližem kri // pišem pesem / ves se tresem / ves sem trezen // poklanjam rožo / ne pa kože / in se klanjam // posedam gledam k sosedam

  • Pesmi iz zakulisja

    Niko Šimenc

    Morda res ni slabo, če so demoni za vikend poslani domov. Tako enostavno se sliši, kot bi jim lahko neko soboto skrbno spakiral kovčke, jim poklical uberja in rekel: adijo.

  • Mušice

    Martina Potisk

    z grozdi grenadiram / spredaj papirnato restavracijo natakarja preprost plesni korak / nadalje pladnje plazovje svoj prenapolnjeni pisker klovna ki / nema ama veze o eni meni sicer imam navadno vedno rada / masakerske kalorije kozlarije koktejle ahja jasno ane

Izdelava: Pika vejica