30. aprila 2021

sklop za T.

Urša Majcen

stvari

 

da bi zaspala
v glavi stvari

da bi nosila
kožo
ki se od kože
ne loči

da bi se spustila
molku
med noge

zalepljena
pod tvoje lice

izvila bi lovke
iz maternice
rodila sonce

pogoltnila svet

 

 

 

Z

 

da se priklenem
k robu obstoja
v izogibanju
pravega vprašanja

biti z

ugonobila bom reke
ker tečejo v napačno smer
šla bi gor

v minevanju
brez stanja

izgnala bom
dan
s tvojih oči

gledala bi veke

kako vzhajaš
v orgazmično negotovost
pod mojo medenico

ne zanimajo me sanje
samo spanec
bi ti ukradla

 

 

 

*

 

če iščem roke
tvojih ust

me prebodeš
z jezikom

O avtorju. Urša Majcen (1998) je študentka AGRFT. Deluje kot dramaturginja, scenaristka, pesnica in dramatesa. Je ena od urednic akademijskega bloga. Njena dela so doživela nekaj bralnih uprizoritev in predvajanj na platnih študentskih filmov. Poezijo bere na Mladih rimah in Ignoru, objavlja pa tudi v nekaterih literarnih revijah. Nekoč je baje dobila … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • Triptih za žalost

    Bojana Jovićević

    (Poezija,  3 min)

    Iz odprtin za oči mi je prilezla velika debela vrv. / Bilo me je strah. / Ugotoviti poškodbe / poiskati škarje / zaviti v rjuhe / si rečem.

  • Sarajevska elegija

    Uroš Zupan

    (Poezija,  3 min)

    beseda mora biti zapisana, in ne samo izgovorjena, učim Hamleta iz »Fortinbrasove elegije«. zapisal si jo in mi odgrnil zaveso.

  • Iz Panove piščali Josipa Ostija

    uredništvo

    (Poezija,  < 1 min)

    Med sadeži v / mojem vrtu najljubši / so mi haikuji.

Izdelava: Pika vejica