30. aprila 2021

sklop za T.

Urša Majcen

stvari

 

da bi zaspala
v glavi stvari

da bi nosila
kožo
ki se od kože
ne loči

da bi se spustila
molku
med noge

zalepljena
pod tvoje lice

izvila bi lovke
iz maternice
rodila sonce

pogoltnila svet

 

 

 

Z

 

da se priklenem
k robu obstoja
v izogibanju
pravega vprašanja

biti z

ugonobila bom reke
ker tečejo v napačno smer
šla bi gor

v minevanju
brez stanja

izgnala bom
dan
s tvojih oči

gledala bi veke

kako vzhajaš
v orgazmično negotovost
pod mojo medenico

ne zanimajo me sanje
samo spanec
bi ti ukradla

 

 

 

*

 

če iščem roke
tvojih ust

me prebodeš
z jezikom

O avtorju. Urša Majcen (1998) je študentka AGRFT. Deluje kot dramaturginja, scenaristka, pesnica in dramatesa. Je ena od urednic akademijskega bloga. Njena dela so doživela nekaj bralnih uprizoritev in predvajanj na platnih študentskih filmov. Poezijo bere na Mladih rimah in Ignoru, objavlja pa tudi v nekaterih literarnih revijah. Nekoč je baje dobila … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • S pišem vetra pišem verze

    Vid Karlovšek

    (Poezija,  1 min)

    kadar skušam / kaj reči / pride / iz mene le / zabuhel / krik

  • Skalpel je zapel

    Hana-Uma Zagmajster

    (Poezija,  2 min)

    Rada bi bila fluid / Pa sem črepinja / V koži na nebu v soju neonke / Rezilo / Na moji sliki UV akrilo / Krvavičke

  • S(po)tik

    Tinkara V. Kastelic

    (Poezija,  1 min)

    Vedno, ko pišem, pravzaprav pišem tebi, / pretkani paberkovalec domišljij. Čeprav me ne bereš. / Čeprav me zadnje čase skoraj nihče več
    ne bere, ker se kakor kamen kujam in molčim.

Izdelava: Pika vejica