30. aprila 2021

sklop za T.

Urša Majcen

stvari

 

da bi zaspala
v glavi stvari

da bi nosila
kožo
ki se od kože
ne loči

da bi se spustila
molku
med noge

zalepljena
pod tvoje lice

izvila bi lovke
iz maternice
rodila sonce

pogoltnila svet

 

 

 

Z

 

da se priklenem
k robu obstoja
v izogibanju
pravega vprašanja

biti z

ugonobila bom reke
ker tečejo v napačno smer
šla bi gor

v minevanju
brez stanja

izgnala bom
dan
s tvojih oči

gledala bi veke

kako vzhajaš
v orgazmično negotovost
pod mojo medenico

ne zanimajo me sanje
samo spanec
bi ti ukradla

 

 

 

*

 

če iščem roke
tvojih ust

me prebodeš
z jezikom

O avtorju. Urša Majcen (1998) je študentka AGRFT. Deluje kot dramaturginja, scenaristka, pesnica in dramatesa. Je ena od urednic akademijskega bloga. Njena dela so doživela nekaj bralnih uprizoritev in predvajanj na platnih študentskih filmov. Poezijo bere na Mladih rimah in Ignoru, objavlja pa tudi v nekaterih literarnih revijah. Nekoč je baje dobila … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • drobiž

    Natalija Milovanović

    (Poezija,  1 min)

    ne vem zakaj sem pričakovala / da bo več ljudi neosamljenih da jih bo več / pograbilo za izredno možnost združevanja / da bo za praznik manj teles tavalo po mestu

  • Meje domov

    Tine Kolenik

    (Poezija,  < 1 min)

    ne topologija sledov božjih šap / ne sprehod belih duhov skozi zeleno vas // ne češnjev les katodnega snega / ne tirnice čebel naseljenk pušče cveta

  • pomorščak

    Blaž Božič

    (Poezija,  2 min)

    ne dohitiš ne obeležja ne mokrih zvezd, ki oproščajo samo, ko tvoje prehlajeno moledovanje zaide iz tirnic za noč ali dve – in zasije tako svetlo, kot znajo samo one. o, da bi bilo še jutri: prelaz, ki prosi za besedo ali dve o domu.

Izdelava: Pika vejica