16. oktobra 2020

Nespečnosti

Urša Majcen

moji moški

 

moji moški so iz papirja
trgajo se mi po snu
in plezajo
po robovih moje postelje
držijo se mojih nog
zjutraj jih
utapljam v kozarcu vode
potem me strašijo v lužah
in z odsevov šip
moji moški so iz papirja
na njih ugašam cigarete
in oni padajo z mano v praznino

 

 

 

 

cigarettes after six

 

šest ni veliko
je pa dovolj

 

da nahranim raka

 

da si po padcu
razčesnem možgane

 

da se sramujem
strjene sperme
v levem kotičku nasmeha

 

včasih je pač najlaže
pridno razpreti noge
in se nasloniti čez balkon

 

kadim

 

ne povejte moji mami

 

 

 

 

ekosistem

 

odsekam si roko da bi laže spala
in se sprosti

 

jez močvirnih pošasti
ki so lomile steklene prostore
se zganejo srne
pred žarometi
ježevci v klobčičih
zebre na pločnikih
svinje na krožnikih

 

led se ne bo več topil
ker sem sama

 

in polži ki lazijo skozi oči
so rjavi

 

nič več invazivna vrsta

O avtorju. Urša Majcen (1998) je študentka AGRFT. Deluje kot dramaturginja, scenaristka, pesnica in dramatesa. Je ena od urednic akademijskega bloga. Njena dela so doživela nekaj bralnih uprizoritev in predvajanj na platnih študentskih filmov. Poezijo bere na Mladih rimah in Ignoru, objavlja pa tudi v nekaterih literarnih revijah. Nekoč je baje dobila … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • S pišem vetra pišem verze

    Vid Karlovšek

    (Poezija,  1 min)

    kadar skušam / kaj reči / pride / iz mene le / zabuhel / krik

  • Skalpel je zapel

    Hana-Uma Zagmajster

    (Poezija,  2 min)

    Rada bi bila fluid / Pa sem črepinja / V koži na nebu v soju neonke / Rezilo / Na moji sliki UV akrilo / Krvavičke

  • S(po)tik

    Tinkara V. Kastelic

    (Poezija,  1 min)

    Vedno, ko pišem, pravzaprav pišem tebi, / pretkani paberkovalec domišljij. Čeprav me ne bereš. / Čeprav me zadnje čase skoraj nihče več
    ne bere, ker se kakor kamen kujam in molčim.

Izdelava: Pika vejica