Pogovor s stvarmi

***

Bolj ko se skrivam,
bolj me vlečejo
ven
iz teh lukenj.

Tako kot jaz
vsak dan
bezam
legokocke
izpod kavča.

Pisano je,
to življenje.

Ali nisem s tišino
že vsega
povedala,
pa še vedno nanaša
plastiko
na mojo obalo.

Uporabiti moraš
besede in dejanja,
da se odkupiš,
pravijo
razmetane igrače.

Na sprehodu

V gozdu sta nosorog
in dinozaver,

a bolj od tega
me vznemirja

družina sivih mišk,
ki živi pod koreninami.

Njihova sivina
gre iz roda v rod,

in najbolj siva od vseh
je mama miš.

***

A drevo moti,
če na njegovih vejah
sedijo otroci?

Kaj premišljuje gospod
s psičkom,
ki gre tam mimo?

Kaj pa klopca,
na kateri
sedim
ob
napol uvelem šopku in jopici,

kaj si misli o tej uri,
olupljeni do lepote?

Razkošje trav

Nikoli ne bo bolje,
vse je že zapisano,

je tiha misel
regratove lučke.

Pa vendar
je to obdobje
razkošja trav,
nevest in
porok
(tik pred
košnjo).

Mala bela glava
sanja napačne sanje,
čas valovi čez polje
(ne moreš rešiti sveta,
rešiš lahko samo sebe).