Pogovor s stvarmi

Nevenka Miklič Perne

***

 

Bolj ko se skrivam,
bolj me vlečejo
ven
iz teh lukenj.

Tako kot jaz
vsak dan
bezam
legokocke
izpod kavča.

Pisano je,
to življenje.

Ali nisem s tišino
že vsega
povedala,
pa še vedno nanaša
plastiko
na mojo obalo.

Uporabiti moraš
besede in dejanja,
da se odkupiš,
pravijo
razmetane igrače.

 

 

 

 

Na sprehodu

 

V gozdu sta nosorog
in dinozaver,

a bolj od tega
me vznemirja

družina sivih mišk,
ki živi pod koreninami.

Njihova sivina
gre iz roda v rod,

in najbolj siva od vseh
je mama miš.

 

 

 

 

***

 

A drevo moti,
če na njegovih vejah
sedijo otroci?

Kaj premišljuje gospod
s psičkom,
ki gre tam mimo?

Kaj pa klopca,
na kateri
sedim
ob
napol uvelem šopku in jopici,

kaj si misli o tej uri,
olupljeni do lepote?

 

 

 

 

Razkošje trav

 

Nikoli ne bo bolje,
vse je že zapisano,

je tiha misel
regratove lučke.

Pa vendar
je to obdobje
razkošja trav,
nevest in
porok
(tik pred
košnjo).

Mala bela glava
sanja napačne sanje,
čas valovi čez polje
(ne moreš rešiti sveta,
rešiš lahko samo sebe).

O avtorju. Nevenka Miklič Perne se je rodila leta 1982 v Mariboru. Po izobrazbi je akademska slikarka. Z družino živi v Ljubljani, ukvarja se s slikanjem, ilustracijo, pisanjem poezije in kratke proze. Leta 2013 je izšel njen pesniški prvenec Ideali (Zavod Droplja), leta 2018 pa druga pesniška zbirka Lisičja vstopnica (Založba Litera).

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Pesmi za zločince

    Tomaž Rode

    Obleci svojo novo pelerino. Jebeš oblike. Vsi smo angelčki; majhni, modri, plastični.

  • Do tu sega gozd

    Tom Veber

    Tvoj kurac je bil zmeraj nekoliko ukrivljen / v levo / kot da bi mi še on govoril »don’t do it!« / in meril z glavo proti izhodu.

  • Recipročna vrednost bivanja

    Eva Ule

    Prelistam/prevrednotim/prestrukturiram. Metafore so postale izrabljene kot koščice prezrelega sadja.

Izdelava: Pika vejica